Piše: Vida Kocjan
Klemen Boštjančič je slovenski politik in javni uslužbenec, ki od junija 2022 opravlja funkcijo ministra za finance. Močno je vpleten v številne malverzacije, hkrati ga označujejo za podjetnika dvoživkarja, ki si denar nakazuje kar na račune v Belize City. V nasprotju z našim denarjen je njegov varen pred novimi “svobodnimi” davki.
“Minister Boštjančič se počuti nedotakljivega, posledično se obnaša arogantno, vendar menim, da ga bo ta aroganca in način razmišljanja, da mu je vse dovoljeno, kmalu stala ministrskega položaja,” je za Demokracijo dejal poslanec Rado Gladek.
Človek afer in grobar Adrie Airways
Klemen Boštjančič se je rodil 1. septembra 1972 v Ljubljani in ima ekonomsko izobrazbo. Je član stranke Gibanje Svoboda in podpredsednik vlade. Njegovo imenovanje za finančnega ministra je bilo za večino veliko presenečenje, saj Boštjančič nikoli ni veljal za finančnega strokovnjaka, prej za človeka, pod čigar vodenjem je šlo v stečaj več podjetij. Med drugim je potonila družba Adria Airways. Zaslovel je tudi po domnevnem izogibanju plačila davkov. Razkrito je, da je denar iz svojega podjetja Brio Ibis Global nakazal v davčno oazo Belize. Po razkritju je zatrjeval, da je sodeloval z »ameriškim podjetjem«, ni pa povedal, da je šlo za podjetje Slovenca, ki se »obrtno« ukvarja z ustanavljanjem podjetij “off shore”.
Boštjančiča povezujejo tudi z več aferami. Kot finančni minister je še vedno deležen zaradi ravnanja z javnimi financami. Pri tem ga poznavalci obtožujejo pretirane javnofinančne porabe in slabega finančnega upravljanja. Poleg tega so se pojavile obtožbe o nepotizmu, zlasti ko je na uradno srečanje v Londonu pripeljal svojega sina Arneja Boštjančiča, kar je zagovarjal z akademskimi razlogi. V zadnjem času pa je Boštjančičevo ime povezano tudi z ženo Evo, psihologinjo po poklicu, ki je bila imenovana za članico sveta Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama. Domnevno zato, ker je doma “resnična Drama Queen” (kraljica drame – op. a.). V preteklosti je bil povezan tudi s financiranjem podjetja Vesne Vuković, nekdanje novinarke, nato pa nove generalne sekretarke Gibanja Svoboda, podobno kot podjetje Gen-I v času, ko ga je vodil Robert Golob.
Ogledalo postavilo tudi računsko sodišče
Ogledalo Boštjančiču kot ministru je sredi septembra postavilo kar računsko sodišče. Objavili so poročilo o reviziji zaključnega državnega proračuna in pravilnosti njegove izvršitve za leto 2023. Revizorji so ugotovili več nepravilnosti in izrekli mnenje s pridržkom. Ena od nepravilnosti, ki so jo izpostavili, je bila, da so bili prejemki finančnih terjatev in naložb izkazani nepravilno. V konkretnem primeru so bili prejemki izkazani kot vračilo posojila in ne kot vračilo poznejših vplačil kapitala, in sicer v znesku dobre tretjine milijona evrov. Nadalje so revizorji konkretne nepravilnosti ugotovili pri nakupu stavbe na Litijski 51 v Ljubljani in še nepravilnosti pri nakupu 13 tisoč računalnikov s strani ministrstva za digitalno preobrazbo.
Revizorji so nepravilnosti ugotovili tudi pri posameznih proračunskih uporabnikih. Ugotovili so neskladja s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti proračuna ter poudarili neupoštevanje načel učinkovitosti in gospodarnosti. Nadalje so bili revizorji kritični do tega, da je bilo k eni od vlog za uvrstitev novega projekta v proračun podano pozitivno mnenje, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji. Revizorji so še opozorili, da proračunske preobremenitve niso odražale prevzetih obveznosti po pogodbi in aneksih, v ustreznih obrazcih pa niso bili vpisani točni datumi predvidenih plačil obveznosti v proračunskem letu in podobno. Vprašanje je tudi, koliko je bilo podobnih primerov poslovanja po domače oziroma prirejenega poslovanja, saj revizorji pri takšnih pregledih ne preverijo vsake postavke posebej.
Denar troši neodgovorno in netransparentno
Glede nakupa stavbe na Litijski pa so revizorji ugotovili, da nakup pri pripravi proračuna za leto 2023 ni bil načrtovan, denar ni bil načrtovan niti z rebalansoma proračuna, sprejetima maja 2023 in avgusta 2023. Odgovornost ministrstva za finance in vlade pri nakupu stavbe na Litijski pa je nesporna, so potrdili na računskem sodišču.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke so po revizorskih razkritjih zahtevali nujno izredno sejo parlamentarnega odbora za finance. Poslanec Rado Gladek je to pojasnil z besedami, da se »bojijo, da bo minister Boštjančič znova igral Božička čez božične praznike«, kakor v primeru nakupa stavbe na Litijski, kjer se je vse zgodilo v nekaj dneh med božično-novoletnimi prazniki (od predloga ministrstva za pravosodje do sklepa vlade in plačila). V poslanski skupini SDS so Boštjančiča pozvali k odstopu, če tega ne bo storil, pa so pozvali predsednika vlade, da državnemu zboru predlaga njegovo razrešitev.
V koaliciji svobodnjakov so zahteve pričakovano zavrnili. Minister Klemen Boštjančič pa se je na seji odbora obnašal vzvišeno in arogantno, zavedajoč se, da mu “njegovi” ne bodo storili hudega.
Minister odobril krajo iz državnega proračuna
Finančni minister Klemen Boštjančič je ministrici za kulturo Asti Vrečko odobril izplačilo 8.346 evrov za Svetlano Makarovič in s tem krajo iz državnega proračuna. Šlo je za plačilo Prešernove denarne nagrade iz leta 2000, ki se ji je Makarovičeva odrekla. Tudi v tem primeru je na nepravilnost opozorilo računsko sodišče.
Za višje plače izbrancem do 1,9 milijarde evrov
Minister Boštjančič vodi tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema v javni upravi, predvsem pri funkcionarjih. Z nekaterimi izbranimi sindikalisti je sklenjen dogovor, po katerem se bodo v prihodnjih letih (ponekod postopoma) plače povečale tudi za več kot 70 odstotkov glede na zdajšnje stanje. To imenujejo plačna reforma, podatki pa kažejo, da gre bolj za popravo plač kot za kaj drugega. Vrednost teh sprememb naj bi znašala 1,4 milijarde evrov, po nekaterih podatkih celo do 1,9 milijarde evrov. Minister zneskov ne razkriva. Pomenljivo je, da je pogajanja o prenovi plačnega sistema še lani vodila sedaj že nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki so ji zabičali, da prenova ne sme biti dražja od 850 milijonov evrov. No, zdaj je to bistveno drugače, vsaj podvojeno, če ne še več.
Najslabše plačanim v javnem sektorju se plačni popravki po Boštjančičevi “reformi” ne bodo poznali. Pri tem sicer zavajajo, da nihče v javnem sektorju ne bo prejel manj od minimalne plače. Vendar pa je tako že zdaj, saj razliko do minimalne plače posamezniku pokrije država.
Hkrati je bil Boštjančič med tistimi, ki so aktivno sodelovali pri izničenju zakona o dohodnini v delu, kjer je Janševa vlada zakon popravila tako, da bi vsak zaposleni prek višjih olajšav in postopoma v letu 2025 prejel eno neto plačo več.
Boštjančič zagovornik zdravstvene “reforme”, ki je ni na spregled
Boštjančič je še 29. septembra 2024 zatrjeval, “da smo globoko v zdravstveni reformi”, in s tem nakazal, da je močno vpet tudi v področje javnega zdravstva, ki ga ta vlada uničuje. Že kakšen dan pozneje so Boštjančiča demantirali dogodki na terenu oz. dolge vrste čakajočih za vpis k izbranemu osebnemu zdravniku. Področje razpadajočega javnega zdravstva je komentiral tudi v eni od oddaj na TV Slovenija, ko se je obregnil: “Ni samo vprašanje plač, je tudi vprašanje učinkovitosti in predvsem v zdravstvu merjenja učinkovitosti.” No, Boštjančičevo merjenje učinkovitosti se odraža v čedalje višjih davkih in prispevkih ter nenormalno visokem javnem trošenju, ki ga krpa tudi z novim zadolževanjem.
Odgovoren tudi za nakup “Emilijinih” računalnikov!
V SDS so opozorili, da so ugotovitve obremenjujoče in jasno izkazujejo netransparentno porabo javnega denarja in delovanje v neskladju z zakonom, česar kljub prizadevanjem koalicije ni mogoče več prikriti.
Računsko sodišče se je namreč osredotočilo na nakup podrtije na Litijski, za katero pred izplačili nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti, nakup stavbe ni bil ustrezno načrtovan v državnem proračunu, plačila, ki so izhajala iz prevzetih obveznosti, pa niso bila vključena v proračun leta, v katerem zapadejo. Računsko sodišče ugotavlja tudi, da bi bilo treba sredstva za popoplavno obnovo zbirati na posebnem računu, da je vidno, koliko sredstev je zbranih in kako se porabljajo. V zakonu je bila predvidena ustanovitev posebnega sklada, ki bi skrbel za transparentno porabo in pridobivanje sredstev, a ta po ugotovitvah računskega sodišča do danes še ni ustanovljen. “Revizijsko poročilo se dotika tudi nakupa 13 tisoč računalnikov, o čemer ni treba dodatno izgubljati besed. Jasna je odgovornost tako ministrice Stojmenove Duh kot ministra za finance”.
Vse navedeno niso ugotovitve opozicije, ampak računskega sodišča, ki je najvišji revizijski organ za nadzor državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji, ki je v razmerju do drugih organov samostojen in neodvisen državni organ. Minister Boštjančič je odgovoren za delo ministrstva za finance, slednje pa nosi glavno skrb in odgovornost za zakonito porabo javnega denarja. V poslanski skupini so Boštjančiča pozvali k odstopu, če tega ne bo storil, pa so pozvali predsednika vlade, da državnemu zboru predlaga njegovo razrešitev.
