Piše: Vida Kocjan
Mario Draghi, nekdanji italijanski premier in nekdanji predsednik Evropske centralne banke, je pripravil poročilo o konkurenčnosti Evropske unije, ki ga je naročila Evropska komisija. V poročilu poudarja potrebo po obsežnih naložbah in reformah, da bi Evropa ostala konkurenčna na globalni ravni.
Draghi predlaga največje naložbe v Evropski uniji po drugi svetovni vojni, ocenjene na 750 do 800 milijard evrov letno, če želi ostati v tekmi s Kitajsko in ZDA. To je med 4,4 in 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda EU v letu 2023. Znesek je več kot dvakrat večji, kot je bilo za Evropo namenjeno v okviru Marshallovega plana po koncu druge svetovne vojne. Takrat je bilo za povojno obnovo Evrope v štirih letih namenjenih 13 milijard dolarjev, kar danes ustreza 150 milijardam dolarjev, pa so spomnili na portalu Politico.
Ključno za vrnitev na vrh
Poročilo izpostavlja nujnost dviga produktivnosti, izboljšanja industrije, politike in hitrejšega ukrepanja. V poročilu je predstavljena temeljita analiza stanja evropskega gospodarstva in okoli 170 ukrepov, ki bodo EU vrnili na vrh globalne tehnološke panoge. Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen si je namreč prihodnost evropske konkurenčnosti zadala za prednostno nalogo in se zavezala, da bo dodatno zmanjšala upravno breme in okrepila enotni trg. Zato je za pripravo poročila pooblastila Draghija.
Prvič se moramo bati za preživetje
Slednji je dejal, da se moramo »prvič od konca hladne vojne resnično bati za svoje preživetje in potreba po enotnem dogovoru ni bila še nikoli tako nujna«. Ob tem je opozoril na upočasnjevanje gospodarske rasti in nizko produktivnost v EU, medtem ko se potrebe povečujejo. To se dogaja zaradi ciljev, ki si jih je EU zastavila na področjih razogljičenja, digitalizacije, krepitve obrambnih zmogljivosti, pa tudi zaradi želje po ohranitvi evropskega socialnega modela.
Zavzel se je za skupno zadolževanje za financiranje skupnih evropskih projektov. Pri tem je spomnil na sklad za gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19, za katerega sredstva EK pridobiva z zadolževanjem na finančnih trgih v imenu EU.
Poleg tega bo treba po Draghijevih besedah bolje mobilizirati zasebni kapital, pri čemer je pozval k dokončanju unije kapitalskih trgov.
Z naložbami v inovacije se bo dvignila produktivnost, ki je ključna za konkurenčnost evropskega gospodarstva.
»Evropa mora postati prostor, kjer inovacije cvetijo, predvsem na področju digitalnih tehnologij. Šibek tehnološki sektor nas ne bo samo oropal priložnosti, ki jih prinaša prihajajoča revolucija na področju umetne inteligence, ampak bo tudi oviral inovacije v naših tradicionalnih sektorjih in s tem oslabil njihovo konkurenčnost,« je poudaril Mario Draghi.
V poročilu so navedeni še ukrepi, kako zagotoviti, da razogljičenje ne bo škodovalo gospodarski rasti in konkurenčnosti. Ključno je ločiti cene energije iz čistih virov od cen energije iz fosilnih goriv, da bi ljudje razogljičenje občutili na svojih računih. Treba pa je spodbuditi tudi proizvodnjo čistih tehnologij za pridobivanje energije, meni Draghi.
Draghi se je posvetil tudi okrepitvi varnosti in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. EU mora oblikovati svojo »zunanjo ekonomsko politiko«, okrepiti pa mora tudi proizvodne zmogljivosti svoje obrambne industrije.
»Veliko več bi lahko storili, če bi delovali kot skupnost,« je pozval in poudaril, da mora EU delovati bolj osredotočeno. Nekatera vprašanja so tako pomembna, da bi morale države uporabiti okvir okrepljenega sodelovanja. To pomeni, da bi pri določenih projektih sodelovale samo tiste, ki želijo.
Ursula von der Leyen je zagotovila, da bo to prihodnja EK tudi storila. Prednostne naloge, ki jih je v poročilu opredelil Draghi, je že vključila v julija predstavljene politične smernice za prihodnje petletno obdobje. Poročilo pa bo tudi podlaga za pripravo pisem, v katerih bo opredelila naloge prihodnjih evropskih komisarjev, je dejala.
Podrobnosti poročila
Poročilo na skoraj 400 straneh je v celoti dostopno na spletu, osredotoča pa se na tri glavna področja za obuditev trajne rasti. Draghi je napovedal, da je večino predlogov mogoče implementirati razmeroma hitro.
Prvo področje je zaprtje inovacijske vrzeli z ZDA, drugo je razogljičenje, ki ne sme ogroziti konkurenčnosti, tretje pa povečanje varnosti in zmanjšanje odvisnosti.
EU je obtičala
Na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila prejšnji teden pa je Draghi poudaril, da je »gospodarska rast EU nenehno počasnejša od ameriške«. »Za cilj si moramo postaviti zmanjšanje zaostanka pri inoviranju za ZDA in tudi za Kitajsko, sploh pri naprednejših tehnologijah. EU je obtičala, glavni industriji sta taki kot pred 20 leti – avtomobilska in farmacevtska industrija.« Poročilo opozarja še na to, da v EU ni niti enega podjetja s tržno vrednostjo nad sto milijard evrov, ki bi bilo vzpostavljeno v zadnjih 50 letih. V ZDA je šest podjetij s tržno vrednostjo nad tisoč milijard evrov, ki so nastala v tem času. Težava ni v tem, da EU manjka ambicij ali idej, opozarja Draghi, raziskovalcev in podjetnikov, ki prijavljajo patente je dovolj. »A inovacije blokira naslednja faza, inovacij nam ne uspe prenesti v komercializacijo, inovativna podjetja, ki bi rasla v EU, pa ovirajo nekonsistentna in restriktivna pravila,« piše v poročilu. Draghi je ob tem poudaril, da je 30 odstotkov najuspešnejših inovatorjev iz EU sedeže svojih podjetij preselilo zunaj EU, večina v ZDA. EU si ob »UI-revoluciji« ne more privoščiti, da bi ostala v tehnologijah prejšnjega stoletja, odkleniti mora svoj inovacijski potencial, še opozarja Draghi. Dotaknil se je tudi slabe produktivnosti v EU, ki že caplja za tisto v ZDA in kaže znamenja, da bo ta zaostanek še povečala. Krivec pa so digitalne tehnologije. EU je zamudila vlak prve digitalne revolucije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, s tem pa tudi rast produktivnosti na tem področju.
Visoki stroški energije
Razogljičenje in zeleni prehod je treba kombinirati s konkurenčnostjo. »Želimo, da je razogljičenje vir rasti, če je naša klimatska politika usklajena s cilji za rast, potem je to lahko priložnost za rast,« je dejal Draghi in dodal, da v nasprotnem primeru razogljičenje in zeleni prehod lahko ovirata konkurenčnost in rast. Draghi opozarja tudi na višje stroške energije, podjetja iz EU tako plačujejo od dva- do trikrat več za elektriko kot ameriška, pri cenah plina so razlike še večje, stroški EU-podjetij so od štiri- do petkrat višji. Razloga za to sta dva: pomanjkanje naravnih virov in težave s skupnim energetskim trgom.
Pri tem je opozoril na visoke stroške, na 500 milijard evrov za prihodnjih 15 let za štiri najbolj emisijsko intenzivne industrije, kot sta kemična in kovinska. Potem je tu še letno sto milijard evrov investicij v obdobju 2031–2050 za transport. EU je sicer globalni vodja pri proizvodnji vetrnih turbin, goriv z nizko vsebnostjo ogljika, a to še ne pomeni, da ji bo uspelo zagrabiti to priložnost za rast. Kitajska podjetja namreč postajajo vse večji igralci v teh panogah. Če se EU zanese na Kitajsko za dosego ciljev pri razogljičenju, jih lahko doseže ceneje in hitreje. A Kitajska podjetja so seveda konkurenca evropskim in preveliko naslanjanje nanje lahko postane ovira za rast. Podobno opozorilo je izrazil tudi evropski komisar za industrijo v odhajanju Thierry Breton. Kot ga povzema Handelsblatt, je Bruselj politično izbral pot v elektromobilnost, vendar ta prehod ne sme ogroziti konkurenčnosti evropskih avtomobilskih proizvajalcev.
Razmere v evropski avtomobilski industriji niso rožnate. Za primerjavo. VW se pripravlja, da zapre belgijsko tovarno, kjer izdelujejo električne audije Q8, prvič v zgodovini pa ne izključujejo možnosti, da bi zaprli tudi kakšno tovarno v Nemčiji. Breton je za stagnacijo trga električnih avtomobilov označil dejstvo, da evropski avtomobilski proizvajalci niso uspešni pri prepričevanju ljudi o elektromobilnosti.
Več varnosti, manj odvisnosti
Povečati je treba varnost in zagotoviti večjo neodvisnost, je kot tretje področje poročila poudaril Draghi. EU mora koordinirati trgovinske dogovore, narediti zaloge na glavnih kritičnih področjih in skleniti partnerstva za dobavne verige pri ključnih tehnologijah. Dejal je, da se veliko držav članic tega že zaveda in to dela, a bi bilo to treba urediti na ravni celotne EU, da bi bil pristop učinkovitejši. Varnost je glavni pogoj za trajno rast, naraščajoča geopolitična tveganja lahko povečajo negotovost in zavirajo naložbe, medtem ko so lahko veliki geopolitični pretresi ali nenadne ustavitve trgovine izjemno moteči. Evropa je tu posebej izpostavljena. »Zanašamo se na nekaj ključnih dobaviteljev za surovine, sploh iz Kitajske, tudi ob tem, ko povpraševanje po teh surovinah raste. Zanašamo se tudi na uvoz digitalnih tehnologij, od 75 do 90 odstotkov proizvodnje čipov je v Aziji. Te odvisnosti so pogosto dvosmerne – Kitajska se na primer zanaša na EU, da absorbira svoje industrijske presežne zmogljivosti, ZDA pa se te dvosmerne odvisnosti poskušajo znebiti. Če EU ne bo ukrepala, tvegamo, da bomo izpostavljeni prisili,« je zapisano v poročilu.
V poročilu so navedeni tudi stroški porabe za obrambo. EU je namreč druga največja porabnica na svetu, a to se ne izraža v moči obrambne industrijske zmogljivosti. Obrambna industrija je preveč razdrobljena, svari Draghi. V tem delu predlaga tudi skupno financiranje obrambnih raziskav in razvoja v različnih sektorjih. Priporoča se tudi krepitev skupnih javnih naročil obrambne opreme in dajanje prednosti evropskim podjetjem, če so ta konkurenčna.
Predlagajo, da nove skupne evropske projekte financiramo z obveznicami.
EPP: Poročilo se ne sme izgubiti v predalih bruseljskih birokratov
Iz največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke (EPP), katere del sta tudi slovenski SDS in NSi, so sporočili, da se strinjajo z Draghijem. Dodali so, da se skupina EPP že dolgo zavzema za to, da mora biti konkurenčnost vodilno načelo vseh politik EU. Dodajajo, da ni presenetljivo, da Draghi priznava, da je razdrobljenost enotnega trga po nacionalnih mejah glavna ovira za rast inovativnih podjetij. Gre za resne ovire, ki jih je treba odpraviti. »Le s popolnoma dokončanim enotnim trgom na področjih, ki so pomembna za inovativna podjetja, bo EU našla svoj način, kako konkurirati na svetovnem prizorišču.« V EPP še dodajajo, da je poročilo Maria Draghija opozorilo oblikovalcem politik v državah članicah in v Bruslju. Na področju konkurenčnosti je treba ukrepati hitro. Ustvariti je treba poslovno utemeljitev za evropsko industrijo in pot k dekarbonizaciji končno spremeniti v konkurenčno prednost za evropska podjetja. »Kot skupina EPP že dolgo pozivamo k mnogim od teh predlogov. To poročilo se ne sme izgubiti v predalih bruseljskih birokratov: nacionalne prestolnice in oblikovalci politik EU morajo izkoristiti skupne ambicije, da bi se spoprijeli z izzivi našega časa.«
Skupina EPP s 188 poslanci bo spremljala poročilo in je predlagala, da Draghija povabijo na naslednje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, kjer bi razpravljali o njegovem poročilu.
