Piše: Nina Žoher
Marsikdo, še posebej z levega pola, je velikokrat glasen, ko gre za poudarjanje pomena kakovostnega in dostopnega javnega šolstva, a se mu velikokrat ne uspe niti vprašati, kaj vse bi morali politika in drugi deležniki narediti, da bi bilo to mogoče izvajati tudi v praksi.
Nad tem bi se bi bilo treba zamisliti dandanes, ko je situacija v šolstvu daleč od rožnate, ker v šolah preprosto ni zadosti usposobljenega kadra, ki bi učencem podajal prepotrebna znanja.
Pomembna vloga šefa SVIZ Branimirja Štruklja
Medtem ko šolstvo vse bolj caplja po poteh slovenskega javnega zdravstva, za katerega pa vemo, da se podira pred našimi očmi, je v luči glasnih kritik frontmana Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimirja Štruklja, sicer simpatizerja Levice, smiselno tudi opozoriti na poudarek poslanke DZ in nekdanje državne sekretarke na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojce Škrinjar, ki je v nedavnem intervjuju za Demokracijo opozorila: »V resnici v času vseh levih vlad vodita šolsko ministrstvo sindikalist Štrukelj, za katerega pa je pomembno le, da ima vodljivo vojsko, in vojska založnikov, ki z delovnimi zvezki mnogokrat poneumlja, ne pa izobražuje, vsekakor pa dobro služi.«
Kadrovski manko bodo dodatno spodbudile upokojitve
Mesec dni pred začetkom tega šolskega leta je zakrožila zaskrbljiva vest, da nam v šolskem sistemu primanjkuje kar štiri tisoč učiteljev. Še posebej na osnovnih šolah manjkajo učitelji naravoslovnih smeri, na srednjih pa učitelji, ki poučujejo strokovne predmete. Da smo priča kadrovskim težavam, se lahko med drugim tudi zahvalimo devetletki in uvedbi vrste izbirnih predmetov. Poleg tega pa informatik bolje zasluži, če se zaposli v IT-podjetju kot pa v šoli.
Nedvomno ni zanemarljiv niti podatek OECD, da so slovenski učitelji eni najstarejših na evropski celini. Kot so za N1 pojasnili v SVIZ, je več kot tretjina slovenskih učiteljev starih več kot 50 let. 12 odstotkov učiteljev mlajših od 30 let smo imeli leta 2005, desetletje pozneje pa je bilo takih učiteljev le 4 odstotke. Čeprav je situacija še slabša, pa konkretnejših številk ni mogoče navesti, ker te niso na voljo.
Ker se v prihodnjih petih letih pričakuje, da bo šlo v pokoj približno osem odstotkov učiteljev v osnovnih šolah in 14 odstotkov učiteljev v srednjih šolah, v prihodnjih desetih letih pa 30 odstotkov učiteljev, ki so zaposleni v srednjih šolah, je kristalno jasno, da bodo na strani odločevalcev nujno potrebni konkretni premiki, da se stanje na področju kadrovske problematike končno izboljša.
Ker otroci ne morejo biti brez učiteljev, se ravnatelji po svojih zmožnostih trudijo, da tako ali drugače pridejo do potrebnega kadra. Pri tem so si primorani pomagati s študenti, z upokojenimi učitelji in neusposobljenim kadrom za poučevanje, kot so ekonomisti in arhitekti. Vse pogosteje pa se učenje dodatnih predmetov naloži obstoječim učiteljem, čeprav ti niso usposobljeni za poučevanje teh predmetov. Da zaradi tega trpi kakovost izobraževanja, najbrž ni treba posebej poudarjati. »Pomanjkanje učiteljev v Sloveniji ni le alarmanten signal za naš izobraževalni sistem, temveč tudi resna grožnja za prihodnost naših otrok,« je v luči stanja za MMC opozoril predsednik sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih Dušan Nemec.
Poslanka največje opozicijske stranke SDS Alenka Helbl je sredi avgusta na pristojnega ministra Darja Feldo naslovila poslansko vprašanje, ker so na ministrstvu za izobraževanje zanikali, da nam manjka 4 tisoč učiteljev, saj so »s kreativno matematiko omilili stanje, češ da gre za pomanjkanje približno 700 polnih delovnih mest učiteljev«. Če dve šoli potrebujeta učitelja za polovičen delovni čas, ena je na Primorskem, druga na Goriškem, potem še vedno potrebujejo dva učitelja in ne enega »polnega«, je med drugim opozorila. Vprašala je, katere ukrepe so izvedli, pri čemer so jo zanimali njihovi dozdajšnji in pričakovani rezultati, prav tako je vprašala, kaj nameravajo narediti, da mladim približajo učiteljski poklic.
Poklic učitelja izgublja vrednost
Razmere dela in relativno nizke plače, še posebej učiteljev začetnikov, ki brez malice in potnih stroškov prejmejo tisoč evrov neto, seveda ni nekaj, kar bi mlade motiviralo, da bi se odločili za opravljanje učiteljskega poklica. Kot je za STA pojasnil dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani Janez Vogrinc, mednarodne primerjave razkrivajo, da pri nas plače učiteljev začetnikov vidno zaostajajo za mednarodnim povprečjem. Ob tem opozarja, da je pri tem vsekakor pomembno, koliko ugleda v družbi uživa učiteljski poklic. Po besedah namestnice direktorja zavoda za šolstvo Stanke Preskar smo namreč priča trendu, ko poklic učitelja izgublja vrednost. »Če bo šla družba v smeri sistemskega urejanja in razmejitve vloge šole, učencev in staršev, bodo tudi učitelji spet videli smisel v tem poklicu, saj plača ni vse,« meni Preskarjeva.
Znašli smo se v krizi izobraževanja
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je na eni od tiskovnih konferenc poudaril, da se je Slovenija znašla »v krizi izobraževanja«, in posvaril, da se lahko v primeru neukrepanja zgodi to, čemur smo priča v javnem zdravstvu. Izpostavil je nestabilnost in pomanjkljivost financiranja, saj se je Slovenija po financiranju vzgojno-izobraževalnega sistema znašla pod povprečjem OECD in EU. Ker je premier Robert Golob napovedal, da bo šolstvu v prihodnje namenjene več pozornosti, ga je Štrukelj po navedbah MMC pozval, da naj vendarle »preide od besed k dejanjem«. »Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje kot odgovor na kadrovsko krizo, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom,« je med drugim v znak kritike dejal Štrukelj in dodal, da bi potrebovali kompleksne ukrepe.
Felda vseskozi vztrajal, da imajo zadeve pod nadzorom
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je kljub poplavi kritik na drugi strani ves čas miril, da imajo na ministrstvu vse pod nadzorom. Zadovoljni naj bi namreč bili z uvedbo ukrepov, kot sta denimo izvajanje pripravniške sheme in štipendiranje pedagoškega študija. Ker je minister pred začetkom novega šolskega leta tudi izražal optimizem ob predstavitvi novosti, ki čakajo slovenski šolski sistem (spremembe v primeru pisanja Nacionalnega preverjanja znanja /NPZ/ in šolanja na domu, uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu itd.), prav tako pa je izražal strinjanje s tem, da bi imeli mladi učitelji boljše finančno izhodišče, si marsikdo verjetno niti po naključju ni mislil, da se bo minister iznenada odločil za odhod.
Le dobra dva tedna po začetku šolskega leta je podpredsednik vlade Matej Arčon sporočil, da se je minister Darjo Felda odločil za odstop. Ob tem je navedel, naj bi Felda podal ustno odstopno izjavo, ker se vrača v akademske vode. Prav tako so sporočili, da bo premier za njegovega naslednika predlagal znano ime − dolgoletnega direktorja Zavoda RS za šolstvo Vinka Logaja. Naslednji dan so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da je Felda poslal odstopno izjavo, s katero se bo seznanil tudi Državni zbor RS.
Kmalu po Štrukljevi kritiki prišlo do odstopa ministra
V luči odstopa pa se nedvomno zdi marsikomu zanimivo, da je do tega prišlo dober teden dni potem, ko je Štrukelj, nesojeni zet Milana Kučana, v oddaji Marcel na javni RTV Slovenija v znak kritike nad pristojnim ministrom dejal, da je ta neviden in da se zdi, kot da ne obstaja, saj sploh ne ve, kaj dela oziroma kaj so njegove naloge. »Zagotovo pa ne dela tega, kar bi moral. Moral bi se stepsti za sredstva v proračunu, pa tega ne počne. Moral bi zagotoviti, da damo sistemsko v zakon najmanjši delež v BDP za izobraževanje, tako kot zdaj delajo v visokem šolstvu ali so naredili za znanost, mi pa tega ne delamo. Pasiven v celoti in v resnici imam včasih občutek, kot da ga ni,« je izjavil Štrukelj. V zvezi s tem se bo marsikdo vprašal, ali je morebiti do tovrstnega razpleta prišlo, ker si je premier želel z namenom političnega preživetja kupiti nekakšen odpustek pri Kučanu.
Ker so se sprožila glasna ugibanja v zvezi z ministrovim odstopom, se je očitno odločil odzvati tudi Felda. Slednji trdi, naj v odstopu ne bi bilo nobenega skritega ozadja, in da so razlogi osebni. »Imam ogromno dela in dejansko bom zdaj začel izobraževanje bodočih učiteljev matematike in sem res izrazil željo, da bi se vrnil,« je dejal po navedbah STA. Kot pravi, naj bi bil z odstopom pomirjen. »Meni je bilo vedno tako žal, ker nisem mogel biti še bolj udeležen na univerzi. Navsezadnje je moje poslanstvo vendarle učiti bodoče vzgojitelje,« vztraja in dodaja, da je zanj ministrovanje »gotovo predstavljalo tudi dobro izkušnjo«. Njegove vrnitve naj bi si na univerzi želeli, s premierjem pa se je o odstopu pogovarjal nekaj časa. Čeprav je Felda v svojem odzivu eksplicitno izpostavil, da skritega ozadja za odstop ni bilo, pa se marsikomu zdi, da je morda nekaj le za tem.
»Logaj, ki je daljnovidno odstopil z mesta direktorja Zavoda RS za šolstvo že avgusta, bo gladko zamenjal Feldo, ki se bo tako laže posvetil svojemu zelenjavnemu vrtu. Ker pa bo tudi Logaj ujet v socialistično šolsko razmišljanje in Štrukljev nadzor, kaj dosti sprememb ne bo,« v luči aktualnega dogajanja opozarja pedagoginja in nekdanja poslanka Mojca Škrinjar, ki je v intervjuju za Demokracijo v zvezi s Štrukljem med drugim opozorila, da ta kot »aktivist Levice sploh ne bi smel biti sindikalist«. »Šolstvo je zaradi njega spolitizirano, čista Venezuela.«
Opomba: članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
