17.2 C
Ljubljana
sobota, 28 septembra, 2024

(TISKANA IZDAJA) V novi številki revije Demokracija preberite: Draghijev recept za večjo konkurenčnost EU: Inovacije, varnost in neodvisnost

Piše: Vida Kocjan

Mario Draghi, nekdanji italijanski premier in nekdanji predsednik Evropske centralne banke, je pripravil poročilo o konkurenčnosti Evropske unije, ki ga je naročila Evropska komisija. V poročilu poudarja potrebo po obsežnih naložbah in reformah, da bi Evropa ostala konkurenčna na globalni ravni.

Draghi predlaga največje naložbe v Evropski uniji po drugi svetovni vojni, ocenjene na 750 do 800 milijard evrov letno, če želi ostati v tekmi s Kitajsko in ZDA. To je med 4,4 in 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda EU v letu 2023. Znesek je več kot dvakrat večji, kot je bilo za Evropo namenjeno v okviru Marshallovega plana po koncu druge svetovne vojne. Takrat je bilo za povojno obnovo Evrope v štirih letih namenjenih 13 milijard dolarjev, kar danes ustreza 150 milijardam dolarjev, pa so spomnili na portalu Politico.

Ključno za vrnitev na vrh
Poročilo izpostavlja nujnost dviga produktivnosti, izboljšanja industrije, politike in hitrejšega ukrepanja. V poročilu je predstavljena temeljita analiza stanja evropskega gospodarstva in okoli 170 ukrepov, ki bodo EU vrnili na vrh globalne tehnološke panoge. Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen si je namreč prihodnost evropske konkurenčnosti zadala za prednostno nalogo in se zavezala, da bo dodatno zmanjšala upravno breme in okrepila enotni trg. Zato je za pripravo poročila pooblastila Draghija.

Prvič se moramo bati za preživetje
Slednji je dejal, da se moramo »prvič od konca hladne vojne resnično bati za svoje preživetje in potreba po enotnem dogovoru ni bila še nikoli tako nujna«. Ob tem je opozoril na upočasnjevanje gospodarske rasti in nizko produktivnost v EU, medtem ko se potrebe povečujejo. To se dogaja zaradi ciljev, ki si jih je EU zastavila na področjih razogljičenja, digitalizacije, krepitve obrambnih zmogljivosti, pa tudi zaradi želje po ohranitvi evropskega socialnega modela.

Zavzel se je za skupno zadolževanje za financiranje skupnih evropskih projektov. Pri tem je spomnil na sklad za gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19, za katerega sredstva EK pridobiva z zadolževanjem na finančnih trgih v imenu EU.

Poleg tega bo treba po Draghijevih besedah bolje mobilizirati zasebni kapital, pri čemer je pozval k dokončanju unije kapitalskih trgov.

Z naložbami v inovacije se bo dvignila produktivnost, ki je ključna za konkurenčnost evropskega gospodarstva.

»Evropa mora postati prostor, kjer inovacije cvetijo, predvsem na področju digitalnih tehnologij. Šibek tehnološki sektor nas ne bo samo oropal priložnosti, ki jih prinaša prihajajoča revolucija na področju umetne inteligence, ampak bo tudi oviral inovacije v naših tradicionalnih sektorjih in s tem oslabil njihovo konkurenčnost,« je poudaril Mario Draghi.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine