Piše: Gašper Blažič
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je v kabinet predsednika vlade poslal odstopno izjavo, so za STA potrdili v premierjevem kabinetu, kjer že pripravljajo obvestilo za DZ.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je že včeraj sporočil, da je minister Darjo Felda odstop premierju podal ustno in da bo premier na to funkcijo predlagal dolgoletnega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja. Felda naj bi izrazil željo, da se vrne v akademske vode, iz katerih je sicer izšel. V času svojega ministrovanja se je soočal s kritikami nekaterih stanovskih organizacij, z njegovim delom naj ne bi bili zadovoljni tudi nekateri v koaliciji. Funkcija bo Feldi prenehala, ko se z njegovim odstopom seznani DZ, poroča STA.
Je Feldo usmerjal Slavko Gaber?
Je pa zanimiva naglica pri odstopu ter dejstvo, da je njegov naslednik praktično že znan, Logaj pa je najprej napovedoval upokojitev. Felda sicer ni bil ravno znan kot “precej viden” član vlade, nekateri so trdili, da je bil preveč akademski in brez političnih izkušenj. Že pred letom dni smo na naši spletni strani objavili članek o tem, ali se morda na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje – nekdaj se je imenovalo ministrstvo za šolstvo in šport – vrača razvpiti LDS-ov ideolog Slavko Gaber, ki naj bi se, kot so takrat povedali naši viri, večkrat potikal na ministrstvu. Na to dejstvo je sicer takrat opozorilo tudi uredništvo Portalplusa. V krog Gabrovih kadrov naj bi sodil tudi nesojeni novi minister Vinko Logaj, tako kot tudi Ljubica Marjanovič Umek in Mojca Kovač Šebart, slednja je sicer mati zelo znane aktivistke Nike Kovač, ki se zadnje čase nekoliko manj pojavlja v javnosti.
Za Slavka Gabra pa sicer velja, da je že v času LDS veljal za apologeta trde levice, čeprav se je izražal zelo previdno, namreč bolj zadržano kot denimo njegov akademsko-ideološki kolega Darko Štrajn, sicer dolgoletni prvak Liberalne oziroma Alternativne akademije. Zanimivo, da je letos kar nekaj režimskih medijev objavilo intervju z njim. Pojavil se je na MMC RTV Slovenija, v Mladini, Delu, Jani, itd. Kar je jasen znak, da je še vedno vpliven boter iz ozadja. Navsezadnje sta vzgoja in izobraževanje “mehki trebuh” demokracije. Za Gabra je tudi znano, da je v senci obiska ameriškega predsednika Billa Clintona v naši državi junija 1999 “tiho odstopil” in se nato – po kratkotrajni vodenju ministrstva s strani Pavleta Zgage in Lucije Čok v času premierja Antona Ropa spet vrnil na položaj. Po izstopu iz LDS pa se je kakor umaknil iz politike.
Čisto mimogrede: Gabrov velik kritik iz konca 90ih let kardinal Franc Rode bo prav v kratkem praznoval svoj jubilej – star bo devetdeset let. Rode je kot ljubljanski nadškof pogosto javno kritiziral Gabrovo šolsko politiko, že v sedemdesetih letih pa je skupaj s profesorjem Francem Perkom, kasnejšim beograjskim škofom, preko revije Znamenje kritiziral ideološko usmeritev šolstva ter zahteval njegovo idejno nevtralnost. No, prav Gaber se je nato v 90ih zavzemal za, kakor je sam dejal, “laično ter idejno nevtralno” šolstvo.
Seveda pa Rode še zdaleč ni bil edini kritik Gabrove politike – takrat so reformo šolstva, ki jo je začela Bela knjiga iz leta 1995, kritizirali nekateri člani Nacionalnega kurikularnega sveta (denimo dr. Janez Juhant) in iz njega tudi izstopili.
In še medklic: za zdaj še nimamo potrditve, da sta Slavko Gaber in Tina Gaber v bližnjem sorodstvu. Tudi Tina Gaber se je zadnje čase menda umaknila iz javnosti, kar sicer ni prvič, da je “poniknila”.
Potopil naj bi ga (tudi) Štrukelj
No, nekaj je res – do Felde je bil zelo kritičen prvi mož sindikatov vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj, sicer dolgoletni sindikalni funkcionar (tudi za preostal javni sektor, ne samo za šolstvo) in vplivni nekdanji zet Milana Kučana, čigar hči in nekdanja Štrukljeva partnerja Ana Kučan je nedavno izvajala propalestinsko manifestacijo ob robu blejskega strateškega foruma. Češ da je bilo ministrstvo, ki ga je doslej vodil Felda, zelo pasivno – kar sicer drži. Dejstvo je sicer, da Štrukljevo kritično mnenje ni izrečeno kar tako. Premier Robert Golob si namreč zaradi političnega preživetja kupuje politične odpustke prav pri Kučanu, kar je tudi razlog, da je v navezi z Ursulo von der Leyen tik pred zdajci miniral evrokomisarskega kandidata Tomaža Vesela – za katerega je trdil, da je kakor odstopil sam – in v politiko vrnil že skoraj pozabljeno Marto Kos. Ki se je, spomnimo, umaknila konec leta 2022, češ da si ni tako zamišljala Gibanja Svoboda. Kar pomeni, da je Marta Kos de facto na strani odstopljene notranje ministrice Tatjana Bobnar, sedaj svetovalke predsednice republike Nataše Pirc Musar. Vsem trem je skupna močna politična bližina s Kučanom.
To seveda tudi pomeni, da je Dario Felda v tem primeru samo žrtveno jagnje, ki pa ga ni tako težko žrtvovat, navsezadnje je bil dovolj vodljiv kader. Morda pa je njegov greh v tem, da je ideološke reforme v šolstvu izvajal prepočasi (ali pa sploh ne), zaradi česar naj bi botri zahtevali njegov odhod in se je z Golobom kakor pogodil, da odhaja nazaj v visoko šolstvo.
Res pa je, da Golobu že hudo primanjkuje kandidatov za ministre – objava, da je kandidat za obrambnega ministra sedanji vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic, je seveda že skoraj tragikomična. Vendar se bo moral Golob pripraviti tudi na možnost, da bo del koalicije odrekel podporo ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh in da bi v končni fazi evropska komisarka postala tudi sedanja zunanja ministrica Tanja Fajon, ki očitno računa na resor za širitev EU, navsezadnje ima “zelo dobre zveze” v jugovzhodni Evropi.
In ker je bil Logaj v preteklosti funkcionar pravkar izbrisane Golobičeve stranke Zares, velja spomniti, da prav sedaj v ozadju nastaja nekakšen “novi Zares”, kamor naj bi “parkirali” nekatere najbolj znane odpadnike Svobode, kot sta denimo Mojca Šetinc Pašek in Klemen Grošelj, omenja se celo Luko Mesca, ki mu del Levice že obrača hrbet. Sicer pa je jasno, da Golobičeva linija v zadnjem času znova dviguje glavo zaradi skorajšnjega propada šoštanjske termoelektrarne.
