Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Z 20 glasovi za in petimi proti so državni svetniki z vetom ustavili preimenovanje praznika vrnitve Primorske Sloveniji v priključitev Primorske. Pričakovati je, da bodo poslanci Svobode, SD in Levice zaradi ideoloških razlogov poveličevanja komunizma veto v državnem zboru preglasovali in ime praznika spremenili, kar bo koristilo skrajni desnici v Italiji, škodovalo pa dobrim odnosom med državama, ki so bili vzpostavljeni v zadnjih desetletjih. Leve stranke s preimenovanjem vsiljujejo poimenovanje, kakršno so ob komunistih uporabljali tudi nacisti Adolfa Hitlerja, ki so si priključili Avstrijo in pozneje tudi Maribor.
Predlagatelji so v državnem svetu opozorili, da poimenovanje praznika od sprejetja zakona leta 2005 v času prve vlade Janeza Janše (SDS) do leta 2019 ni bilo problematizirano. Leta 2019 pa je skupina poslancev, ki jo je vodil Matjaž Nemec (SD), prvič predlagala spremembe poimenovanja praznika. Že takrat se je državni svet odzval z vetom in opozoril, da gre za politično motivirane spremembe v predvolilnem času. Državni zbor je takratni poziv sveta k ponovnemu razmisleku o ustreznosti sprejetega zakona upošteval in zakona o spremembi imena ob ponovnem odločanju ni sprejel.
Kot leta 2019 so v državnem svetu tudi sedaj opozorili, da v zvezi s spremembo poimenovanja obstoječega praznika med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava. Svetniki pa opozarjajo na zgodovinska dejstva in sicer, da je bila Primorska vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, tako kot ostalo slovensko ozemlje, ki je bilo pred 1. svetovno vojno del Avstro-Ogrske. Po 1. svetovni vojni je bila priključena k Republiki Italiji, s Pariško mirovno pogodbo leta 1947 pa vrnjena Sloveniji. Menijo, da že zaradi dejstva, da je Primorska vedno bila del slovenskega narodnostnega ozemlja, ne moremo govoriti o priključitvi, temveč vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja.
»Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom »priključitev« zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona v takšni obliki lahko sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker nasprotnikom z italijanske strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje,« so opozorili predlagatelji odložilnega veta.
Dodali so še, da je treba preimenovanje konkretnega praznika obravnavati tudi v luči vpliva na slovenske narodne interese v Prekmurju. Prekmurci izrazito javno nasprotujejo terminu »priključitev Prekmurja k matični domovini« in odločno zagovarjajo dejstvo, da je tudi Prekmurje prišlo pod okrilje Slovenije z mednarodno pogodbo s trajno veljavo. Tudi ta pogodba je bila sklenjena z mednarodnim soglasjem, zato 17. avgusta ne praznujemo priključitve Prekmurja Sloveniji, ampak združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
