Piše: Ž.N. (Nova24tv)
“Očitno je vse v redu, če si to dovolj dolgo govorimo in če le imamo zapiske o kršenju pravic uslužbencev za inšpekcijo,” so kritični Mladi zdravniki v zvezi z delovnimi razmerami v naši največji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana, kjer se zaradi kadrovske stiske krši zakonodaja, s tem ko delavci nimajo ustrezno zagotovljenega dnevnega oziroma tedenskega počitka.
Iz internega obvestila zaposlenim v UKC Ljubljana je mogoče prebrati, da se v zadnjem obdobju marsikatera enota v UKCL sooča s pomanjkanjem kadra. “Kljub stalno objavljenim oglasom za zaposlitev novega kadra smo pri zapolnjevanju kadrovske vrzeli (zlasti pri določenih poklicih) še vedno razmeroma neuspešni,” je navedeno.
V nadaljevanju sporočila je izpostavljeno, da “pripravljavci razporedov dela v pripravo le-teh vložijo ogromno napora, a se še vedno zgodi, da ne morejo zagotoviti, da bi bili vsi razporedi dela popolnoma skladno z zakonodajnimi pravili glede zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka delavcev”. Temu je predvsem tako, ker na dnevni ravni “prihaja do nenapovedanih bolniških odsotnosti zaposlenih, prav tako pa zaposleni koristijo letni dopust”.
Piše se zaznamke in se jih shranjuje
Nato je v internem obvestilu z naslovom “Razporejanje na delo v primeru pomanjkanja kadra” poudarjeno, da naj skladnost z zakonodajo predstavlja njihovo glavno vodilo. “V primeru, ko pripravljavci razporedov v vaši enoti, razpoložljivemu kadru na noben način ne morejo zagotoviti zakonsko ustrezne organizacije delovnega časa, v smislu zagotavljanja dnevnega oziroma tedenskega počitka, vam priporočamo, da v takih primerih naredite zapisnik, v katerem navedete za katere – delavce je prišlo do odstopanj v zagotavljanju ustrezne organizacije delovnega časa in v kakšnem obsegu ter zaradi katerih okoliščin je prišlo do odstopanj,” izpostavlja pomočnik generalnega direktorja za upravljanje s človeškimi viri Matevž Šušteršič in dodaja, da naj se zaznamke ustrezno shrani na enoti, saj bodo ti lahko v pomoč v primeru morebitnih inšpekcijskih nadzorov.
Iz navedenega je mogoče sklepati, da je kršenje zakonodaje v zdravstvu preprosto postala norma, a to, kot kaže, vladajočim ni mar, saj se ne dela na iskanju rešitev, ki bi prinesle boljše delujoči zdravstveni sistem, ki bi v ospredje postavil bolnika, prav tako pa bi prisluhnil zdravstvenim delavcem, ki so zaradi razmer vse bolj obremenjeni in iztrošeni, njehov doprinos pa je v končni fazi nujen za oskrbo bolnikov. Kot so nedolgo nazaj opozorili Mladi zdravniki, ob pretvarjanju, da se rešuje obstoječi zdravstveni sistem, poteka “vzporedna privatizacija zdravstva po najslabšem balkanskem scenariju, ki siromaši bolnišnice in zdravstvene domove, omejuje možnosti, ki bi jih lahko ponudili koncesionarji in sili bolnike v samoplačniške storitve”.
Ker se vlada ni posvetila izboljšanju delovnih pogojev v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, je to privedlo k odhodu zdravstvenega kadra v tujino in nazadnje tudi k najdaljši zdravniški stavki v naši zgodovini. “Z vsakim odhodom se razmere za preostale člane tima eksponentno poslabšajo, kar neizogibno vodi v nove odhode, izgorelost in zapuščanje poklica,” so jasni pri Mladih zdravnikih.
V nedavnem posvetu v državnem svetu na temo zdravstva je bilo s strani Mladi zdravnikov izpostavljeno, da na ljubljanski urgenci v Ljubljani krvavo primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. “Zaradi vse več dnevno čakajočih/zdravljenih na hodniku, je vodstvo predlagalo odprtje dodatne hale nad urgentnim oddelkom. Za oddelek “hodnik” so prejšnji mesec skrbele štiri študentke zdravstvene fakultete in ena upokojenka. Do danes se je pomoč za hodnik skrčila na eno samo študentko. Za hodnik naj bi tako skrbele kar medicinske sestre iz ambulant … Ob vse večjem pomanjkanju zdravstvenega osebja na periferiji se število bolnikov na centralni urgenci samo povečuje,” so orisali razmere in se vprašali, “kaj se bo zgodilo, ko bo klecnil še zadnji visoko specializiran internistični oddelek prve pomoči v državi?”
Zaradi postopanja vlade iz zdravniški vrst opozarjajo, da se bo zagotovo zgodilo, da bo šlo določeno število zdravnikov v zasebništvo. To je seveda zaskrbljujoče, saj je lahko v določenih primerih ogrožen obstoj oddelka že, ko odide ena sama oseba. Odliv najboljših strokovnjakov in s tem mentorjev nedvomno ne more biti v korist bolnika, prav tako pa ne, da mora zanj skrbeti osebje, ki je preobremenjeno in utrujeno. To konec koncev lahko privede do večjega števila napak, kar pa zopet ni v korist bolnika. V luči demoniziranja zdravnikov s strani oblastnikov ne čudi, da se niče ne zgane, a ni za pozabiti, da je bolezen nepredvidljiva, zdravje pa največja dobrina!
