Piše: C. R., STA
Nekdanji predsednik Evropske centralne banke in bivši italijanski premier Mario Draghi bo poslancem Evropskega parlamenta danes popoldne predstavil svoj načrt za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, čemur bo sledila razprava.
Draghi v poročilu predlaga daljnosežne spremembe na številnih področjih, med njimi dodatne naložbe od 750 do 800 milijard evrov letno, reformo kohezijske politike EU, prenovo konkurenčne politike in novo industrijsko politiko, katere jedro bi bila strategija za zmanjšanje visokih cen energije v Evropi.
Spremljajte zasedanje Evropskega parlamenta iz Strasbourga V ŽIVO:
“Prvič od konca hladne vojne se moramo resnično bati za svoje preživetje in potreba po enotnem odgovoru ni bila še nikoli tako nujna,” je prejšnji teden ob predstavitvi poročila o prihodnosti konkurenčnosti EU poudaril nekdanji italijanski premier Mario Draghi, ki mu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pred enim letom poverila pripravo poročila o konkurenčnosti EU.
“Vse te potrebe pa zahtevajo obsežne naložbe,” je poudaril nekdanji predsednik Evropske centralne banke. Za izpolnitev zadanih ciljev evropsko gospodarstvo potrebuje najmanj od 750 do 800 milijard evrov dodatnih naložb letno, je pojasnil. To je med 4,4 in 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda EU v letu 2023.
Zavzel se je za skupno zadolževanje za financiranje skupnih evropskih projektov. Pri tem je spomnil na sklad za gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19, sredstva za katerega Evropska komisija pridobiva z zadolževanjem na finančnih trgih v imenu unije.
Poleg tega bo treba po Draghijevih besedah bolje mobilizirati zasebni kapital, pri čemer je pozval k dokončanju unije kapitalskih trgov.
Z naložbami v inovacije se bo dvignila produktivnost, ki je ključna za konkurenčnost evropskega gospodarstva, je še povedal.
“Evropa mora postati prostor, kjer inovacije cvetijo, predvsem na področju digitalnih tehnologij. Šibek tehnološki sektor nas ne bo samo oropal priložnosti, ki jih prinaša prihajajoča revolucija na področju umetne inteligence, ampak bo tudi oviral inovacije v naših tradicionalnih sektorjih in s tem oslabil njihovo konkurenčnost,” je poudaril nekdanji italijanski premier.
V približno 400 strani dolgem poročilu govori še o tem, kako zagotoviti, da razogljičenje ne bo škodovalo gospodarski rasti in konkurenčnosti. Ključno je ločiti cene energije iz čistih virov od cen energije iz fosilnih goriv, da bi ljudje razogljičenje občutili na svojih računih. Treba pa je spodbuditi tudi proizvodnjo čistih tehnologij za pridobivanje energije, meni.
V poročilu se je Draghi posvetil tudi okrepitvi varnosti in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Po njegovem mnenju mora EU oblikovati svojo “zunanjo ekonomsko politiko”, okrepiti pa mora tudi proizvodne zmogljivosti svoje obrambne industrije.
“Veliko več bi lahko storili, če bi delovali kot skupnost,” je pozval in poudaril, da mora EU delovati bolj osredotočeno. Nekatera vprašanja so po njegovem mnenju tako pomembna, da bi morale države uporabiti okvir okrepljenega sodelovanja. To pomeni, da bi pri določenih projektih sodelovale zgolj tiste, ki želijo.
Poročilo vključuje približno 170 konkretnih predlogov, ki jih je treba zdaj uresničiti, je še povedal Draghi.
Predsednica von der Leyen je zagotovila, da bo to njena prihodnja komisija tudi storila. Prednostne naloge, ki jih je v poročilu opredelil Draghi, je že vključila v julija predstavljene politične smernice za prihodnje petletno obdobje. Poročilo pa bo tudi podlaga za pripravo pisem, v katerih bo opredelila naloge bodočih evropskih komisarjev, je dejala.