Piše: Dr. Metod Berlec
Pretekle dni je slovensko politično sceno zaposloval rdeči karton, ki ga je dala nesojenemu slovenskemu kandidatu za evropskega komisarja Tomažu Veselu oziroma Robertu Golobu predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen, ker ni bila zadovoljna z Golobovim predlogom, saj si je želela, da bi Slovenija predlagala žensko kandidatko EK komisija v skladu s sodobnimi progresivnimi trendi bolj »spolno uravnotežena«.
Tako se je predsednik slovenske vlade znašel v hudi zadregi, saj je konec aprila na Festivalu Svobode na Zbiljah pompozno predstavil Tomaža Vesela kot kandidata vladajoče koalicije za evropskega komisarja. Takrat še ni imel določenega nosilca/nosilke svoje evropske liste Gibanja Svoboda, niti se o izbiri kandidata za člana prihodnje EK ni posvetoval z obema koalicijskima partnerjema, se pravi s stranko SD in z Levico, ampak ju je postavil pred dejstvo. Poleg tega je še do nedavnega samozavestno zatrjeval, da bo slovenska vlada vztrajala pri Veselu kot komisarskem kandidatu in da v Bruselj ne bo za rezervo poslala še kakega drugega imena za to pomembno funkcijo. Se pravi ženske, kot si je želela von der Leynova.
No, Golobova samozavest se je razblinila kot milni mehurček in prisiljen je bil čez noč poiskati novega kandidata oziroma kandidatko. Če je nekoč vsaj uradno veljalo, da ima tranzicijska levica širok bazen kadrov za najvišje politične funkcije v državi (in s tem tudi za evropsko raven), se je zdaj izkazalo, da ni tako. Dolgoletna negativna selekcija, ki temelji na geslu »samo da ni Janša« ali »samo da je naš«, se pravi pripadnik tranzicijske levice, je pripeljala do tega, da je na najvišje funkcije naplavilo nesposobneže, bleferje, egocentrike in politične povzpetnike brez vsebine, ki so se na teh funkcijah znašli prek zvez, poznanstev ali sorodstvenih povezav. Tako je omenjanje Tanje Fajon, Marte Kos in Marjete Jager za novo slovensko izbiro za Bruselj dalo slutiti, da vladajoča garnitura pod vodstvom Goloba niti približno ne more Ursuli von der Leyen ponuditi asa iz rokava. Ali recimo nekoga, kot je bil nekoč dr. Janez Potočnik.
Golob je Marto Kos izbral v veliki časovni stiski, na kar kaže dejstvo, da je Kosova konec decembra 2022 protestno izstopila iz Gibanja Svoboda (GS). Spomnimo. Še v začetku poletja tega leta je bila predsedniška kandidatka GS, nato jo je Golob prisilil, da je od tega odstopila, saj so botri na tranzicijski levici presodili, da se bodo glasovi v predsedniški tekmi na levici preveč drobili. Stavili so na Natašo Pirc Musar in uspelo jim je. Kosova je ob izstopu iz GS zapisala, da to »ni več njena stranka«, pri čemer je puščice usmerila proti Golobu, ki naj bi to »gibanje« vodil preveč nedemokratično, avtoritarno. Ob tem je zapisala, da se razmere, ki so povzročile okoliščine, zaradi katerih je odstopila od kandidature za predsednico države in pozneje tudi kot podpredsednica stranke, niso spremenile. »Nasprotno, ostajajo enake in se zaostrujejo. Na to kaže tudi zdajšnji konflikt glede Tatjane Bobnar in njen odstop z mesta ministrice za notranje zadeve. Vedno sem zastopala demokratična načela, strokovnost, vrednote nekoruptivnosti, enakopravnosti in človekovih pravic. Enako lahko trdim za Tatjano Bobnar. Vse njeno delovanje je bilo vedno zavezano tem načelom,« je navedla. Poudarila je še, da je njen izstop neposredna podpora Bobnarjevi in hkrati svarilo, da prihodnost spoštovanja demokratičnih standardov ne sme biti odvisna od nekaj posameznikov, temveč od kulture dialoga, ki temelji na vrednotah.
Zadnje dogajanje kaže, da prihodnja EK pod vodstvom Ursule von der Leyen vendarle ne bo tako progresivna, tako levo usmerjena, kot se je sprva zdelo. Od 27 članov nove EK jih bo 14 do 15 iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), 4 do 5 iz vrst socialistov ((PES/S & D), preostali bodo iz vrst liberalcev, nacionalnih konservativcev in neuvrščenih. Poleg tega dogajanje v Evropskem parlamentu (EP) kaže, da bodo imele desnosredinske in desne stranke večji vpliv kot v preteklosti, pa čeprav je EPP skupaj s socialisti in z liberalci nespametno naredila »požarni zid« proti tretji največji poslanski skupini v EP, to so Patrioti za Evropo (Patriots for Europe), ker naj bi bili preveč skrajno desni. Ni pa naredila »požarnega zidu« proti evropski skrajni levici. To pomeni, da so povsem nedemokratično preprečili, da bi bila ta domoljubna skupina soudeležena pri razdelitvi vodstvenih funkcij v evropskem hramu demokracije. Tako bodo šele prihodnji tedni in meseci pokazali, koliko v desno se bosta po novem usmerila EP in tudi EK kot najvišji izvršilni organ Evropske unije.
