21.3 C
Ljubljana
petek, 20 septembra, 2024

Marta Kos: posledica kratke klopi tranzicijske levice, ali dolge roke »stricev iz ozadja«?

Piše: Ž.K. (Nova24tv)

Nominacija Marte Kos za evropsko komisarko potrjuje rek, da je politika “umetnost možnega”. Nedolgo nazaj je namreč izstopila iz Gibanja Svoboda. Tedaj je dejala, da “to ni več njena stranka”. Danes predsednik te iste stranke trdi, da imajo “super kandidatko”.

Pa jo imajo res? Dr. Žiga Turk je prepričan, da funkcija komisarja terja politične izkušnje in politično vpetost v evropske politične grupacije. “Predsednica komisije je izrazila pričakovanje, da bodo komisarji bivši predsedniki vlad, ministri, izjemoma državni sekretarji in, če ne gre drugače, visoki diplomati. Gospa Kos je bila nekaj časa v diplomatski službi, ampak ne kot karierna diplomatka,” zapiše v odgovoru na naša vprašanja.

Kako si torej lahko pojasnimo njeno nominacijo za evropsko komisarko? Turk pojasnjuje: “Na domačem parketu kadrovsko uboštvo strank novih obrazov ne bode toliko v oči, kot ko je treba nekoga poslati na mednarodni oder. Mediji so poročali, da sta Kosova in Golob skregana in težko si je njen izbor razložiti drugače kot ali z zelo kratko klopjo Svobode, ali pa z ugibanjem, da Golobu ekipo postavlja nekdo drug in da mora pač to požreti. Po drugi strani imajo Socialni demokrati kar nekaj oseb, ki izpolnjujejo pogoje za komisarja, ki si jih želi predsednica komisije in nekatere so celo ženske. Na mestu Tanje Fajon ali Boruta Pahorja bi se mi zdelo zamalo, da nisem bil izbran. Neka vrste fair play bi tudi bil, da bi o komisarskem mestu kaj vprašali tiste, ki so na EU volitvah zmagali.”

Dolgi pohod do nominacije
Delni odgovor na vprašanje, kako se je prebila do nominacije za evropsko komisarko, ponuja vpogled v njeno karierno preteklost. Ta vpogled razkriva, da je Kosova že od samega začetka sopotnica tranzicijske levice, pa tudi obtožbe o mobignu, sodelovanju z UDBO in družinske povezave z dominantnimi mediji.

Marta Kos, sicer članica feminističnega združenja “Ona ve” in sestra zloglasnega operativca globoke države Draga Kosa, je svojo kariero začela v medijih. Več let je za RTV poročala iz Nemčije, pred tem pa je, kot poroča Demokracija, delala za Deutche Welle v Bonnu. Visoko politiko je prvič izkusila še v času vladavine LDS. Konec devetdesetih let je vodila vladni urad za informacije. Kot zapiše na spletni strani “Ona ve”, jo je k sebi povabil pokojni Janez Drnovšek, a po poročanju Demokracije nad njo ni bil pretirano navdušen. Še več, kazal naj bi očitno antipatijo do nje. Po ognjenem krstu v politiki jo je pot vodila na Gospodarsko zbornico Slovenije, nato pa je pred volitvami leta 2008 izvedla pravo politično propagandno akcijo, s katero je v Dnevniku svarila pred vnovično izvolitvijo Janeza Janše.

Obtožbe o mobingu
Nagrada za politično agitacijo je prišla pozno. Leta 2013 jo je takratna premierka Alenka Bratušek, ki se je kasneje tudi sama neuspešno potegovala za komisarsko mesto, v okviru kvote t. i. političnih ambasadorjev imenovala za ambasadorko v Berlinu. Tam se je “proslavila” z udeležbi na Paradi ponosa in političnimi čistkami.

Kariero veleposlanice je po letu 2017 nadaljevala v švicarskem Bernu, a je eno leto pred iztekom mandata, v času zadnje vlade Janeza Janše, odstopila. Kot razlog za odstop je navedla nestrinjanje z vladnimi zunanjepolitičnimi usmeritvami in drugačne poglede na vodenje veleposlaništva.

A to je bila le izjava za javnost. Iz veleposlaništev so prihajale informacije o avtoritarnem vodenju. Po poročanju Reporterja naj bi veleposlaništvo vodila s trdo roko, na zaposlene naj bi pogosto vpila, jih poniževala, jih medsebojno ščuvala in – pozor – celo nadzirala njihova zasebna življenja. Tako v Berlinu kot v Bonnu naj bi njen odnos povzročil odhod dveh uslužbenk. Med majem in junijem 2020 je na slovenski ambasadi v Bernu potekal izredni inšpekcijski nadzor. Tega je vodil diplomatski nadzornik Andrej Graselli. Natančnih izsledkov nadzora ne poznamo. Nadzor pa je po poročanju Demokracije potekal tudi v času njenega vodenja ambasade v Berlinu.

Iz politične margine med svobodnjake
Marta Kos se je v času svojega službovanja v Švici ločila od svojega dotedanjega moža, ustanovitelja Microsoft Slovenija Aarona Marka, nato pa poročila s švicarskim diplomatom Henrijem Gétazom.

Med svojo kariero je gojila povezave z več strankami na levici, a se je na koncu znašla v vrstah svobodnjakov. Kmalu po državnozborskih volitvah je postala kandidatka Gibanja Svoboda za predsednico države, a je od kandidature odstopila. Točni razlogi niso znani. Proti njeni kandidaturi je nastopil celo Milan Kučan, z razlago, da bi v primeru njene zmage vse tri velike politične funkcije pripadle članom stranke Gibanje Svoboda.

Kučanova skrb je bila sicer povsem odveč. Javnomnenjske ankete ji niso dobro kazale, podpora domače javnosti pa je za izvolitev na mesto predsednice države bistvenega pomena, za razliko od izvolitve na mesto evropske komisarke. Uradno je odstopila iz osebnih razlogov, Slovenske novice pa so poročale, da je dobila ultimat od premiera Goloba – ali odstopi iz “osebnih razlogov” ali pa se bodo v medijih o njej pojavile obremenilne informacije. Kmalu po tem je tudi izstopila iz stranke, rekoč, da to “to ni več njena stranka”. Svoj odstop je pojasnila kot neposredno podporo prav tako “odstopljeni” Tatjani Bobnar, nato pa je začasno izginila iz javnega življenja.

Se ji Golob tako skuša odkupiti za ultimat?

Njeno ime se je ponovno začelo pojavljati v javnosti v času pred evropskimi volitvami. Poročali smo, da naj bi zavrnila ponudbo za prvo mesto na listi Gibanja svoboda v zameno za kasnejšo kandidaturo za evropsko komisarko. Svobodnjaki so nato izbrali Tomaža Vesela, ki pa je bil (kot vemo) napačnega spola, kar je leta 2024 vsaj tako pomembno kot kandidatove kompetence, če ne še več. Tik preden so tudi njega “odstopili”, se je ponovno začelo pojavljati ime Marte Kos. Se ji je predsednik vlade tako odkupil za “ultimat”? Morda… morda pa so ga ob odločitvi vodili tudi pragmatični razmisleki. Brat Marte Kos, Drago Kos, je poročen s Tjašo Slokar Kos, odgovorno urednico informativnega programa 24ur. Zato so se pojavili tudi razmisleki, da si Golob na tak način kupuje naklonjenost najvplivnejšega medija, ki deluje pod okriljem tranzicijske levice.

Greh iz preteklosti in bajno premoženje
Ob njenem preboju v evropsko politiko pa velja omeniti tudi prav poseben greh iz preteklosti. V preteklosti naj bi sodelovala z UDBO oz. Službo državne varnosti, kar pa je sama v preteklosti zanikala, češ, da gre za poskus diskreditacije. A Demokracija je po drugi strani poročala, da je imela v Centralnem registru SDV dosje s številko 0014000-05448.

In končno velja omeniti tudi njeno precejšnje premoženje. To je razkrila pred kandidaturo za predsednico države. Tedaj je imela na banki 84 tisoč evrov in 161 tisoč frankov prihrankov. Hkrati je razkrila tudi 460.224 tisoč evrov vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Pol milijona evrov ima v pokojninskem skladu. Ta denar naj bi izhajal iz prodaje dveh nepremičnin, polovice hiše v Ljubljani po ločitvenem postopku in stanovanja na Ravnah na Koroškem, ki ga je prejela po smrti staršev. Hkrati je prijavila tudi stanovanje v Ljubljani in Audi A6 Avant.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine