11.6 C
Ljubljana
sobota, 21 septembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Frakcijski boji razkrajajo Golobovo vlado; Vladajoča koalicija uničuje gospodarstvo; Zdravstvo v čedalje hujši krizi, poglablja se tudi kriza z Romi; intervju: dr. Božo Cerar

Piše: G. B.

V novi številki revije Demokracíja lahko preberete poročilo o razhajanju znotraj vladajoče tranzicijske levice, ki bodo dolgoročno gledano odnesla egocentričnega predsednika vlade Roberta Goloba. Pišemo, kako nesposobna Golobova vlada s svojimi socialističnimi ukrepi znižuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Objavljamo tribuno dr. Vaska Simonitija o človekovih pravicah ter intervju z dr. Božom Cerarjem o ameriški predsedniški tekmi. Z Demokracijo boste vedeli več!

Čeprav so javnomnenjske ankete v času poletja namerile celo rahlo rast podpore vladi – kar nekateri pojasnjujejo s tem, da vlada nič ne dela, torej niti škode ne more narediti – postaja vse bolj jasno, da so razpoke med frakcijami tranzicijske levice vse vidnejše. Ni skrivnost, da Milan Kučan ni najbolj zadovoljen z razvojem dogodkov v Sloveniji. Navsezadnje pa ima zadnji šef CK na svoji strani vsaj dve pomembni osebi: prva je predsednica republike Nataša Pirc Musar, druga pa njena svetovalka, nekdanja notranja ministrica in sedaj velika kritičarka Goloba Tatjana Bobnar. O njej smo sicer že poročali, da je razkrila precej veliko nečednost sedanjega predsednika vlade v primeru aretacije ruskega vohunskega para. Je torej presenetljivo, da se je sedaj celo režimski portal Necenzurirano lotil menda spornih milijonov Aleša Musarja v Nemčiji?

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

V tedniku Demokracija še preberite:

Konkurenčnost slovenskega gospodarstva pod Robertom Golobom upada

Nekdanji minister dr. Andrej Umek: »Ne le vlada, predvsem državljani se moramo zavedati, da je za padanje indeksa ekonomske svobode odgovorna izključno vlada. Narod se od leta 2022 ni spremenil, spremenila se je vlada.« V zadnjem času se celo v t. i. provladnih oziroma režimskih medijih pojavljajo prispevki, ki govorijo o nazadovanju slovenskega gospodarstva. Vladna koalicija (Svoboda, SD in Levica) o tem ne govori, še manj pojasnjuje razloge za nazadovanje. Namesto njih to nato opravijo v njim naklonjenih oziroma podrejenih medijih, kjer vedno najdejo opravičilo ali razlago. Uporabljajo prijazno besedo »umirjanje«, slovenska javnost pa je napačno informirana, saj tako nima vpogleda v dejansko stanje. To se poslabšuje, gospodarska rast upada, Slovenija je pri več kazalnikih prav na repu držav članic evroobmočja.

»Depolitizirana RTV« terja svoj »davek«

Na ministrstvu za kulturo so pripravili odlok o 10-odstotnem zvišanju RTV-prispevka in ga poslali v medresorsko usklajevanje. Vlada naj bi odlok sprejela do konca meseca, s čimer bi se RTV-prispevek s prihodnjim letom zvišal na 14,02 evra na mesec za gospodinjstvo. Vlada bo odlok o 10-odstotnem zvišanju RTV-prispevka sprejela do konca meseca, so za STA potrdili na ministrstvu za kulturo, kar se lahko zgodi še v tem tednu. Pomisleke o zvišanju naj bi imeli na ministrstvu za finance, ki bedi nad javnim denarjem. Minister Klemen Boštjančič je pred nedavno sejo vlade dejal, da se glede te teme na vladi še niso uskladili, zato ne želi »prejudicirati in kaj veliko komentirati« končne odločitve. Poudaril je, da ima Radiotelevizija Slovenija (RTVS) pred sabo veliko izzivov, del teh je povezan z upravljanjem javnega zavoda. »Mislimo, da je treba težave reševati celovito, ne zanikamo tega, da ima seveda probleme tudi s financiranjem ali dovolj visokim financiranjem. A samo po sebi je financiranje v resnici posledica načrtov, v tem primeru predvsem sanacijskih načrtov. Gre za precej kompleksno zadevo in v tem kontekstu je stališče ministrstva, da je treba temu primerno pristopiti k reševanju težav,« je prejšnji četrtek pojasnil minister.

Bolniki, ki čakajo na pregled specialista: »Golobovi vladi je vseeno na nas!«

Zdravstveni sistem v Sloveniji dobro deluje, dokler resno ne zboliš, je na družbenih omrežjih zapisal ekonomist dr. Matej Lahovnik; čakalne dobe so namreč še daljše, bolniki v bolnišnicah pa trpijo zaradi vročinskega vala, saj klimatskih naprav še vedno ni povsod. Zdravniki pa še naprej stavkajo. Golobovo ministrstvo za zdravje je namesto konkretnih ukrepov, s katerimi bi, kot so obljubili, skrajšali čakalne dobe, še zvišalo dopustno čakalno dobo za napotitve pod zelo hitro s 14 na 30 dni. To pa bo za marsikaterega bolnika lahko usodno! Čakalne dobe za napotitve pod hitro in redno pa so še daljše. Nekaj konkretnih primerov. Otroci čakajo na prvi pregled pri ortodontu celo po štiri leta, na ortodontski pregled pred operativnim posegom pa dve leti! Nobene milosti niso deležni niti rakavi bolniki, ki se jim, namesto da bi bili deležni hitrega zdravljenja, bolezen še razširi, preden pridejo na prvo obravnavo, na nadaljnjo obravnavo pa morajo čakati do naslednjega leta, ki ga morda sploh ne bodo doživeli. Kot je poročalo Delo dne 20. avgusta letos, »zadnji podatki o čakalnih dobah, ki se nanašajo na začetek avgusta, kažejo, da je na diagnostični oziroma terapevtski postopek ali prvi kurativni pregled čakalo več kot 295.200 ljudi, od tega 153.500 nad dopustno čakalno dobo. Na prvi dermatološki pregled od 27.500 vpisanih v čakalne vrste nedopustno dolgo čaka skoraj 22.800 pacientov, tisti z napotnico zelo hitro so v povprečju na vrsti po 179 dneh čakanja, s statusom hitro pa po 11 mesecih. Na prvi ortopedski pregled čaka več kot 24.000 oseb, od tega 13.400 nad dopustno čakalno dobo«.  Vse to je nedopustno. Čeprav imajo ljudje urejeno zdravstveno zavarovanje, ne morejo pravočasno do specialističnega pregleda, zato velikokrat sklenejo še dodatna posebna zavarovanja, da bi si zagotovili hitrejši dostop do specialista, ali pa gredo na drag samoplačniški pregled. Seveda tisti, ki imajo denar. Tisti, ki ga nimajo, pa lahko samo molijo, da se jim zdravje ne poslabša še bolj.

Neuspešno vladno reševanje romske problematike

V zadnjih tednih se dnevno srečujemo s posledicami neučinkovitega in neustreznega reševanja romske problematike, policisti pa so bili deležni celo fizičnega napada. Z lokalnih območij sporočajo, da na terenu vre, vladajoči so se delno zganili, a samo z besedami.  Že pripravljene rešitve in strategijo iz decembra 2021 še naprej vneto zavračajo. V nedeljo, 11. avgusta, okoli 20. ure so policisti v Kočevju med nadzorom prometa ustavljali osebno vozilo. Namesto da bi voznik ob znakih policistov ustavil, je z vožnjo nadaljeval. Policisti so se pognali za njim, voznik in njegov sopotnik sta vozilo po krajši vožnji ustavila na travniku in s kraja zbežala. Policisti so nato mladoletnega voznika skušali aretirati, potem pa je tja nenadoma prihitelo več Romov in jih napadlo. Romi je nato z udarci, odrivanjem in grožnjami aretacijo poskušali preprečiti. Dva policista sta bila pri tem laže poškodovana. V romskem naselju Poganci pri Novem mestu pa je bil med opravljanjem dolžnosti zaradi napada s kamenjem poškodovan redar Skupne občinske uprave občin Dolenjske in Bele krajine. Do napada je prišlo, čeprav je bilo v naselju zaradi uradnih postopkov navzočih več policistov in redarjev.

Intervju: dr. Božo Cerar

»Gre za največjo izmenjavo zapornikov med Zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne s pomembno razliko. Včasih so se na enem od berlinskih mostov izmenjavali ujeti vohuni. To pot so bili poleg vohunov vključeni še ruski poklicni ubijalec, nekaj po krivem obdolženih zahodnih državljanov z dopisnikom Wall Street Journala Evanom Gershkovichem na čelu in več ruskih disidentov. Zahod je z menjavo lahko zadovoljen, za ruskega predsednika pa ta predstavlja pravi triumf. Našel je ustrezno formulo. V prihodnje lahko torej pričakujemo nove likvidacije ruskih oporečnikov v tujini oziroma na Zahodu s strani ruskih agentov in po potrebi nove krive obdolžitve zahodnih državljanov, ki se znajdejo na ruskih tleh, in seveda nove izmenjave zaprtih,« je v intervjuju za Demokracijo med drugim dejal diplomat dr. Božo Cerar.

Dr. Vasko Simoniti: O človekovih pravicah skozi čas (1)

Razmišljanje ob izidu knjige »Politike človekovih pravic« Simone Kustec in Draga Zajca  (Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2023). Gre za problematiko uveljavljanja in nikoli povsem trajne uveljavitve človekovih pravic v preteklosti in kako živa je še v današnjem svetu. Kot avtorica opozori bralca že na začetku knjige, so si človekove pravice utirale pot skozi stoletja (str. 9). O tem priča tudi obsežna biblio-avdio-videografija v knjižničnem katalogu Visokega urada za človekove pravice Združenih narodov, ki je v letu 2022 obsegala več kot 25.000 enot (str. 141). To kaže, kako živa je bila problematika uveljavljanja in nikoli povsem trajne uveljavitve človekovih pravic v preteklosti in kako živa je še vedno v današnjem svetu. Tudi v svobodnih demokratičnih državah t. i. zahodnega sveta se še vedno spopadamo s samoumevno veljavo svobode govora, s strahom pred državnim nasiljem nad posameznikom, s pristranostjo v pravosodju, s (politično) korupcijo, s katero se ogrožajo človekove pravice in svoboščine itd. Kljub institucionalni – formalnopravni ureditvi, ki bi morala pošteno in pravično zagotavljati človeku telesno varnost in duhovno prostost ter mu omogočiti, da lahko izživi svojo ustvarjalnost in doseže določeno raven blaginje, ostajajo človekove pravice krhke in ranljive. Kadar se namreč o kakšnih stvareh veliko in nenehno govori, kar se dogaja prav v zvezi z vprašanjem o človekovih pravicah, praviloma pomeni, da človekovih pravic ni v zadostni meri in so omejene, da so ogrožene ali pa so povsem odsotne. Še posebej velja to za svet, ki mu je bila in mu je še marsikje svobodna demokracija tuja in nedostopna. Spomnimo samo na nekdanjo socialistično državo Jugoslavijo, katere del je bila pred dobrimi tridesetimi leti danes samostojna in demokratična Republika Slovenija. V Jugoslaviji se je nenehno poudarjalo, da temelji na svobodi, bratstvu, enakosti (geslo je bilo izpeljano iz vzklika francoske revolucije) in enotnosti. Nič od naštetega ni bilo res. Človekove pravice so bile povsod nenehno kršene in Jugoslavija je razpadla v strahoviti vojni med seboj sprtih narodov.

V novi Demokraciji lahko preberete analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Petra Janša, Nina Žoher, Matevž Tomšič, Gašper Blažič, Štefan Šumah, Keith Miles, Andrej Fink, Borut Korun in Andrej Umek.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine