Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Ali ameriški politični veter spreminja svojo smer?
Danes zjutraj me je prav v dno srca zadelo jutranje radijsko sporočilo (ali na Prvem ali na Ognjišču, ne vem natančno) o filmskem festivalu v Sarajevu, ki je med največjimi kulturnimi dogodki v jugovzhodni regiji (EU). Smo tudi Slovenci že del te regije?
Zadnji dogodki v svetovnem političnem prostoru niso naklonjeni samostojni in Demokratični Sloveniji. Kot se je dogajalo že ob osamosvojitvi, ko ZDA niso kazale navdušenja nad slovensko osamosvojitvijo in demokratizacijo, se tudi zdaj vse bolj dogaja nekakšno simpatiziranje z jugovzhodno regijo EU, torej z zahodnim delom Balkana oziroma kar s simpatiziranjem z nekdanjo Jugoslavijo, ki bi jo – vsaj takšen je vtis ob spremljanju slovenskih medijev – lahko spet primerno obnovili, ustrezno zahtevam EU in zlasti ZDA).
In kakšne so možnosti da se Slovenija tem “mrzlim sapam” iz ZDA čimprej upre? Praktično so minimalne. Podpora EU in ZDA ponovni združitvi nekdanji Jugoslaviji podobne jugovzhodne regije EU (o njej je se največ govoril nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarcozy, veliki prijatelj Srbov, še najbolj v zvezi s svojim znanim predlogom o uveljavitvi načela EU dveh hitrosti.
Trenutno pa je zdaj v Sloveniji največji problem pravilno prepoznati tistih političnih sil, s katerimi domoljubi in demokrati NIKAKOR ne bi smeli sodelovati po prihodnjih volitvah. Pa tudi v samih domoljubnih strankah, ki so srce ohranjanja in razvoja slovenske samostojnosti in demokracije, ni vse v najlepšem redu, niti v SDS noti v NSi, naj o SLS ne rečemo noti črne niti bele. Kar zadeva medijsko sliko Slovenije, je podobna, a se veliko slabša, prav nevarna za sam obstoj samostojne Slovenije. Še zlasti so že povsem zbalkanizirane ali pojugoslavljene skoraj vse aktualno kulturne oddaje na televizijah. Na primer čudoviti Planet se se komaj drži nad gladino, zaradi vse večje poplave kulturne “kanalizacije” z Balkana.
Tudi zadnji napadi, vse bolj učinkoviti, na stranko Svoboda, niso samo nedolžni razpad preveč anarhistične politike dr. Roberta Goloba. To kar z vseh strani pada po prvi dami Slovenije, pa je že povsem v skladu z balkanskimi nespoštljivo mi balkanskimi navadni blatenja soprog glavnih politikov, spomnimo samo na kraljico Drago.
Vsa ta podivjanost – domnevno – slovenskih državljanov, ki so, končno, spoznali vse napake vlade dr. Goloba, zaradi česar ga nameravajo izriniti iz politike, pa v resnici ni nikakršno presenečenje, če upoštevamo dejstvo, da je politični veter ZDA že spremenil svojo smer. Beremo na spletu, da tiste, ko se norčujejo iz Boga, slab konec. Med prvimi v tem prispevku pa je slika največje ameriške filmske zvezde, po biografiji nekakšnega ženskega Van Gogha, soproge znanega judovskega dramatika. Gre za novi ameriški veter? Proti Izraelu? Brez dvoma. Netanjahuju so šteti dnevi. To mu je pred dnevi kandidatka za predsednico ZDA povedala naravnost v obraz, ko jo je ta vprašal, če bomo po njeni izvolitvi se lahko govorili, da je politika ZDA in Izraela, kar zadeva muslimanski terorizem enotna. Bo, če bo to ustrezalo ZDA. Pa amen.
V Sloveniji pa že dolgo pošilja Kučanov klan na oblast klovnovske stranke, ranljive na vsakem milimetru njihove kože. Zdaj, skupaj s predsednico države in njenimi svetovalci, ki so bili sami predsedniki države Slovenije, potekajo – prvič po osamosvojitvi – resne priprave za ponovni prevzem države Kučanovega klana. Zato, ker je edini se dovolj JUGONOSTALGIČEN, še dovolj partijski, dovolj udbovski in z dovolj veliko podporo volivcev kaki v bistvu komunistični stranki s komunistom na čelu, ki pa je teoretično (FDV) in v praksi (večletno župansko delo, v tesnem sožitju z združenimi borci in njihovimi potomci) SANJSKI bodoči – ZDA in EU všečni – bodoči voditelj ene pd provinc nastajajoče nove Jugoslavije, s sedežem v Beograd.
Očitno bi bila za preprečitev tega – novega – grozečega politični kriminala se najboljša ustanovitev novega Demosa, ki ga pa ne bo. Na desnici je že preveč leve udbovske drhali. Ker pa novega DEMOSA ne bo, bi bila lahko uspešna tudi koalicija Svobode (še najmanj Kučanove med levimi strankami, saj bi se je Kučan rad znebil, za vsako ceno), in desnih strank. Ampak tudi to ni več mogoče, ker se je Kučanova udba tako peklensko lotila razkrivanja domnevnih grehov nekaterih Svobodinih članov in članic (tudi s prav filmskim osvetljevanjem cela desetletja starih intimnih zadev, zlasti članic), da zaradi teh diskreditacij te stranke, noben njen nekdanji volilcev ne bi vec podprl njenih kandidatov na državnozborskih volitvah. Zato pa bo toliko z večjim veseljem podprl staro partijsko – disciplinirano – stranko, tokrst z zeleno zvezdo, v resnici samo začasno, zaradi volitev, prebarvano krvavo rdeči simbol vseh komunističnih revolucij – z milijardno (in še več) – komunističnih žrtev Da, takšna bo naša prihodnja oblast, komunistična in jugoslovanska, v veselje EU in ZDA. Da, Svoboda je anarhistična, predvsem članstvo v najožjem krogu dr. Goloba, ampak ni pretirano partijska. Ni teoretično utemeljena v marksizmu z FDV, ni v praksi vešča postavljanja spomenikov narodnim herojem skoraj v neposredni bližini krvavega Kočevskega Roga. In Golobova stranka, najslabša vodilna doslej v Sloveniji (kar zdajle še najbolj ugaja Kučanu) se gotov ne ne prilizuje verni slovenski desnici z lažnimi obljubami (zlasti udbovskega dela Kučanovih članov SAZU), da bo podpirala spravo. Kje neki. Sama laž.
Torej – bolj kot Svobode – dragi Slovenci, se moramo BATI nove Kučanove stranke, tokrat z zeleno zvezdo – samo začasno – prebarvano nekdanjo krvavo rdečo in jugoslovansko.