Piše: Gašper Blažič
V mesecu maju 2021 je revija Prenova (glasilo Katoliške karizmatične prenove v Sloveniji) objavila članek Marjana Dvornika (ki je bil med drugim poslanec slovenskega parlamenta v času osamosvajanja) o dogodku leta 1981. 7. maja tega leta je namreč v Rimu potekal mednarodni kongres karizmatične prenove in prav na ta dan je udeležence nagovoril papež Janez Pavel II.
Na omenjenem kongresu sta sodelovala tudi tedaj zelo znana oznanjevalca evangelija: pater Emiliano Tardif (Slovenijo je obiskal v letih 1990 in 1996) in sestra Briege McKenna. Isti dan so se nato vrstila pričevanja, med Slovenci pa je bil tudi snemalec s kamero, ki je snemal dogajanje. »/Sveti/ Duh je v njem govoril, naj gre na mikrofon in pozove prisotne, da naj pazijo na papeža, ker je v nevarnosti. Pa ni šel, ker notranjemu glasu ni verjel. Naslednji teden (13. maja 1981, op. ur.) smo doživeli atentat na papeža, Jože (snemalec, op. ur.) pa je ves pretresen pripovedoval, kaj se mu je dogodilo,« je zapisal avtor članka. Manj kot teden dni po dogodku, na god fatimske Matere Božje (13. maja), se je namreč turški pobegli zapornik Mehmet Ali Ağca pomešal med množico na Trgu sv. Petra − očitno je izbral res primeren prostor, kjer bi se lahko svoji žrtvi povsem približal. Izstrelil je štiri naboje, eden od njih je bil izstreljen v papeževe vitalne organe. Po vseh medicinskih zakonitostih bi moral papež umreti v nekaj minutah po strelu, vendar je izstreljena krogla iz neznanega razloga spremenila pot. Atentator je ranil še dva romarja v neposredni bližini, od tega je huje ranil žensko, ki bi umrla, če ne bi bila v tistem trenutku stopila na pručko. Papež je napad čudežno preživel, prepoznal pa je, da je bil dogodek povezan s tretjo fatimsko skrivnostjo. Zgodovina se je začela obračati v prid konca komunizma, saj je bilo v Fatimi leta 1917 napovedano, da bo Rusija širila svoje zmote po svetu. Tu verjetno ni bil mišljen samo komunizem, ampak tudi nasploh globalni brezbožni modernizem.
Na ta dogodek sem se spomnil ob nedavnem poskusu atentata na nekdanjega predsednika (in predsedniškega kandidata) Donalda Trumpa. Bogat poslovnež iz New Yorka, poročen s Slovenko Melanijo, mi v preteklosti, vse do volitev 2018, priznam, nikoli ni bil simpatičen. Verjetno tudi zaradi precej grobih značajskih potez in nič kaj moralne preteklosti. Toda če bi Trumpa presojal samo po tem, bi ga že zdavnaj odpisal in poslal na smetišče. Vendar se je pokazalo, da je njegovo osebno finančno zaledje tisto, ki ga dela neodvisnega od različnih globalističnih mecenov in establišmenta, ki je pred štirimi leti na oblast v Washingtonu pripeljal najšibkejšega ameriškega predsednika doslej. Donald Trump je človek, ki govori brez dlake na jeziku. Ogromno tvega in v marsičem spominja na evropske populiste iz »alternativne« desnice, zaradi česar so mu prilepili celo etiketo novodobnega svetovnega fašista – tudi zato, ker ga najprej zanima domovina (in ne svet) in ker naj bi želel preprečiti prenos oblasti po neuspehu na volitvah leta 2020. Celo zavezništvo z Vladimirjem Putinom mu pripisujejo, vendar v Kremlju dobro vedo, da bo Trump v primeru (vnovične) izvolitve lahko precej trši oreh od labilnega Bidna.
A če bi Trumpu resno sodili zaradi poskusa domnevnega državnega udara, sedaj zagotovo ne bi bil med predsedniškimi kandidati, ampak v kakšni dobro varovani jetniški celici, kar pravzaprav dokazuje, da stvari niso takšne, kot jih prikazuje propagandni mainstream, ki Trumpa seveda ne prebavlja. Še kakšni dve leti po porazu proti Bidnu se je zdelo, da je Trump politični mrtvec, dokler ni presenetljivo ugnal notranje konkurence pri republikancih in spet postal Bidnov izzivalec. Njegove možnosti so se povečale, ko so v demokratskem taboru spoznali, da je bila podpora Bidnu gromozanska napaka. Toda na usodni 13. julij – fatimska številka, bi lahko rekli – bi se lahko njegova življenjska pot končala, saj je varnostni aparat strahovito zatajil. Ne glede na to, ali je bil strelec osamljenec, ki za seboj ni imel nobene organizacije, je ta tvegana ponesrečena poteza sprožila dvojno posledico: Trump je iz dogodka odšel veliko močnejši kot prej (kar te ne ubije, te okrepi, pravi star pregovor), medtem ko se je pri odzivih v slogu, kakšna škoda, da je slabo ciljal, pokazala vsa moralna gniloba svetovnega levičarstva. Tudi v Sloveniji. Zato bo dogodek v Pensilvaniji imel zagotovo zelo daljnosežne posledice za svet. In morda niti ne bodo tako slabe, kot nam skuša to sporočiti globalna levica.
