Piše: Petra Janša
Igor Omerza v knjigi Milan Kučan in Udba zavije tudi malce stran od neposrednega prikazovanja odnosa med Kučanom in Udbo in predstavi svoj pogled na zadnji politični sestanek v življenju Josipa Broza Tita, ki se je odvijal na božični večer, 24. decembra 1979.
Udba se je najprej imenovala Ozna – Odeljenje za zaštitu naroda oz. slovensko Oddelek za zaščito naroda. Bila je ustanovljena s Titovim ukazom 13. maja 1944 in šele marca 1946 dobila ime UDB (Uprava državne bezbednosti) oziroma v slovenščini UDV (Uprava državne varnosti). Konec leta 1966 se UDB preimenuje v SDB (Služba državne bezbednosti), v slovenščini SDV (Služba državne varnosti). Kot piše Omerza v svoji knjigi, imamo v Sloveniji še to žalostno dejstvo, da zgodovina naše tajne policije komunističnega vrha sega celo v 15. avgust 1941, ko je vrhovni slovenski komunist (takrat vneti stalinist) Edvard Kardelj ustanovil VOS (Varnostno-obveščevalno službo), ki je predhodnica slovenske Ozne oziroma Udbe. Morilska VOS je nastala po vzoru stalinistične tajne policije in šele mesec dni po junijskem napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo, čeprav je do okupacije Jugoslavije in s tem tudi Slovenije prišlo že aprila 1941. VOS je bila avtonomna slovenska asociacija.
Ozna, predhodnica Udbe
Spomniti je treba, da je takoj po vojni slovenska Ozna, predhodnica Udbe za Slovenijo, sodelovala pri množičnem umoru iz Avstrije (po Angležih) vrnjenih neoboroženih domobrancev. Še danes v Sloveniji odkrivamo številna grobišča po vojni umorjenih domobrancev, civilistov, nemških ujetnikov itn., njihova številka je zastrašujoča – okoli 700 grobišč. Takoj po vojni in še tudi v desetletjih, ki so sledila, so oznovci, udbovci in kosovci (pripadniki vojaške tajne politične policije, KOS) montirali sodne procese, ki jim je obvezno sledil bolj ali manj strog zapor, v posamičnih primerih celo sodni umor. Zadnji tak proces Sloveniji je bil od maja do julija 1988 proces JBTZ (aretacije, sojenje in obsodba Janeza Janše, Ivana Borštnerja, Davida Tasiča in Francija Zavrla). Hkrati se moramo zavedati, tako Omerza v omenjeni knjigi, da je Udba v tujini uporabljala tudi najbolj brutalne in državnoteroristične metode, kot so ugrabitve, bombni atentati in umori. Na čelu jugoslovanske Udbe sta bila zvezna uprava in zvezni načelnik, ki je bil neposredno odgovoren notranjemu ministru, ta pa seveda neposredno Josipu Brozu Titu, po njegovi smrti maja 1980 pa vrhu komunistične partije.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
