Piše: Gašper Blažič
Po razkritju povsem očitne goljufije z volitvami – spomnimo, uradni rezultati so potrdili, da je avtokrat Nicolas Maduro zmagal, vendar so v javnost ušli tudi realni podatki – se marsikdo sprašuje, ali bo odpor Venezuelcev skorumpirani avtokratski oblasti Nicolasa Madura vplival kaj na Slovenijo.
O volilnih prevarah in goljufijah sicer piše knjiga »Volilne prevare Foruma São Paulo«. Avtor knjige Alejandro Peña Esclusa je v tem tednu o dogajanju v Venezueli spregovoril tudi za naš spletni portal (TUKAJ). Knjigo lahko naročite TUKAJ.
Protesti zgolj zaradi nestrinjanja z izidi volitev?
Slovenski mainstream mediji sicer precej skopo poročajo o dogajanju v Venezueli. STA je sinoči poročala, da je v protestih doslej umrlo šest ljudi, več deset jih je bilo ranjenih, policija pa jih je aretirala več kot 700, med njimi tudi vidne predstavnike opozicije. Bržkone pa je žrtev, ranjenih in aretiranih še precej več. Vojska za zdaj ostaja zvesta avtokratu Nicolasu Maduru.
Pridržan naj bi bil tudi predstavnik opozicije Freddy Superlano, nekdanji poslanec in nacionalni koordinator stranke Voluntad Popular. Venezuelski minister za notranje zadeve Remigio Ceballos je pred tem ob obtožbah o naraščajoči represiji na televiziji Telesur komentiral ukrepe policije med protesti, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Dejal je, da bo “vsakdo, ki bo kršil zakone, tudi ustrezno kaznovan”. Obrambni minister Vladimir Padrino pa je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP danes potrdil, da so venezuelske oborožene sile “absolutno in brezpogojno zveste” predsedniku Maduru. Dodal je, da se bo tudi vojska po potrebi odzvala s silo, da bi v državi zagotovila red in mir.
Zanimivo je sicer, kako slovenski režimski mediji striktno navajajo, da gre za proteste tistih, ki ne priznavajo Madurove zmage in torej ne priznavajo legitimnosti volitev. Kaja Sajovic iz MMC RTVS je šla celo tako daleč, da je namignila, da izid volitev ni všeč ZDA. No, Madurov režim sta medtem izrecno podprli samo Kuba in Bolivija, kjer vladajo Madurovi politični somišljeniki, ki krivdo za nastal položaj pripisujejo »zahodnemu imperializmu« ter ZDA.
Bo sledila repriza romunskega scenarija?
Čeprav glede na informacije, da vojska ostaja zvesta Madurovemu režimu, še ni znakov, da bi lahko prišlo do prevrata, pa se to lahko hitro spremeni, podobno kot se je to zgodilo decembra 1989 v Romuniji, kjer so protesti v Temišvarju, ki so se začeli 16. decembra 1989, sprožili metuljev efekt. Takrat je vojska sprva delovala po ukazih, ki jih je dajal diktator Nicolae Ceauşescu, kasneje pa mu je obrnila hrbet. Ceuşescu, ki je videl, da mu stvari uhajajo iz rok, je še tik pred božičem skušal zbrati v Bukarešti več sto tisoč svojih privržencev, v svojem govoru je celo napovedal dvig minimalne plače. Vendar se je sprva podporno zborovanje sprevrglo v protestno, tiran pa je pobegnil, vendar so ga nato ujeli, postavili pred hitro sodišče ter usmrtili na božič.
Ta dogodek je močno vplival tudi na dogajanje v Sloveniji, saj je Zveza komunistov Slovenije prav v tistem času imela v Ljubljani svoj »proevropski« kongres, s katerim je naznanila nove čase: sprejem večstrankarskega sistema, prve svobodne volitve ter »sestop z oblasti«, ki ga je tedaj prvi javno definiral tedaj mladi vidni član ZKS Borut Pahor, sicer svetovalec v kabinetu predsednika CK ZKS Milana Kučana. V času kongresa naj bi med odmorom delegati spremljali na TV ekranih tudi dogajanje v Romuniji, bili naj bi zelo prestrašeni. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl je celo kasneje razlagal, kako se je bal, da jih bodo tudi v Sloveniji pobesili. Vendar se ni zgodilo nič in »starorežimcem« se je vrnila samozavest.
Spomin na volilne goljufije
Ne glede na dosedanjih dobrih trideset let dirigirane demokracije v naši državi pa imajo sedanji vladajoči precej slabo vest, saj je znano, da je bilo tudi pri nas veliko sumljivega dogajanja. Leta 2011 so morali na parlamentarnih volitvah zaradi nenavadnih dogodkov na enem od volišč v Tržiču podaljšati volilni molk do 20. ure. Tudi na zadnjih volitvah je prihajalo do komičnih situacij, saj so sprva poslali v javnost napačna imena novoizvoljenih poslancev. Veliko je tudi sumov glede predčasnega glasovanja, pri katerem je nadzor zelo šibak. Potem so tu še ukinjanje podeželskih volišč ter prepozno pošiljanje glasovnic v tujino, česar je bilo številnim volilnim upravičencem povsem onemogočeno glasovanje po pošti in s tem nedopustno poseženo v ustavno zagotovljeno volilno pravico. Dopis Državne volilne komisije z volilnim gradivom so nekateri prejeli šele po koncu volitev.
Ob tem naj spomnimo, da je bil dolgoletni direktor službe Državne volilne komisije nekdanji poslanec LDS Dušan Vučko, po njem pa to funkcijo opravlja nekdanji predsednik DZ Igor Zorčič, ki je po naših informacijah še vedno občinski svetnik v Brežicah. Zorčič se je v času tretje Janševe vlade oddaljil od koalicije in koketiral s tranzicijsko levico, takrat je bil še član SMC. In seveda: važno je, kdo šteje glasove – to je vedel že Stalin.
Nič nenavadnega torej, da informacije iz Venezuele v Slovenijo prihajajo v zelo omejenem obsegu.
