Piše: Gašper Blažič
Je to, kar spremljamo sedaj, le poletno zatišje pred vročo jesenjo? Po polomu Gibanja Svoboda na evropskih volitvah se za zdaj ni zgodilo (še) nič. Toda čisto mogoče je, da so botri iz ozadja samo preložili odločanje o svoji (ne)zaupnici Robertu Golobu na čas po parlamentarnih počitnicah.
Afere, kot je denimo zgradba na Litijski v Ljubljani, so namreč že dodobra naluknjale čoln »svobodnjakov«. Vendar se Robert Golob za zdaj drži na položaju. Viri vedo povedati, da je celo v odnosu do Milana Kučana izrazito trmast, glede na dogajanje v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je očitno pripravljen poslušati samo še Zorana Jankovića, a slednjemu se očitno ne mudi preveč z vplivanjem na vrh države. Morda pa se razlog za Golobovo trmoglavost skriva v njegovem političnem pedigreju, o čemer smo sicer že pisali, a vendarle naj ponovimo nekatera dejstva.
Deček, ki je preskočil četrti razred
O Robertu Golobu, rojenem leta 1967, velja izpostaviti pomemben podatek, in sicer, da je sin Valentina Goloba, ki je bil direktor Soških elektrarn med letoma 1976 in 2002. Torej še v času svinčenih sedemdesetih let, ko je komunistična oblast skrbno preverjala vse vodstvene kadre. Tako smo našli podatek, da je lokalni politično-gospodarski menedžer Valentin Golob v podjetje Soške elektrarne prišel iz podjetja Meblo in je na čelu podjetja ostal do upokojitve, preživel je tudi osamosvojitev Slovenije. Kot še piše na spletni strani Soških elektrarn, je poskrbel za zgraditev HE Solkan leta 1984, nato pa – tik pred upokojitvijo – za HE Doblar 2 in Plave 2. Za njegovega sina, tedaj mladega Roberta, pa je veljalo, da je »čudežni deček«. Če smemo sploh verjeti režimskim medijem, ki so leta 2022 objavljali nekakšne pisne portrete zdajšnjega premierja, je bil Robert v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje naj bi nil celo preskočil četrti razred. Po končani osnovni šoli se je najprej vpisal na novogoriško gimnazijo in nato študiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1989, že pri 22 letih, diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih. Po doktoratu je nekaj časa gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti (ZDA) kot Fulbrightov štipendist. Gre za štipendijo, ki jo ZDA podeljuje prek svojih veleposlaništev po vsem svetu z vsakoletnim razpisom. Med znanimi Fulbrightovimi štipendisti tako najdemo med drugim Bojana Bugariča, Rada Bohinca, Aleksandro Kornhauser, v tujini pa sta med temi štipendisti najbolj znana diplomat Javier Solana in obsojena političarka Republike Srbske Biljana Plavšić.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
