5.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

V novi Demokraciji preberite: Trump nominiran, Biden se umika; Levičarji kljubujejo krepitvi desnice v EU; Tabor SDS v Bovcu v znamenju premislekov; Vlada in sindikati priredili predstavo za javnost; Intervju: David Jensterle

Piše: G. B.

V novi številki revije Demokracija pišemo o dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer je Donald Trump uradno postal predsedniški kandidat, Joe Biden pa se je umaknil. Objavljamo reportažo s tradicionalnega srečanja odborov Slovenske demokratske stranke v Bovcu in izjave njenih udeležencev ter kaj je ob tem povedal predsednik stranke Janez Janša. Analiziramo politično dogajanje v Evropskem parlamentu po evropskih volitvah. Roberta Metsola in Ursula von der Leyen ostajata na svojih funkcijah – kaj to pomeni za prihodnost Evropske unije. Pišemo tudi o Donaldu Trumpu, ki je bližje zmagi na predsedniških volitvah v ZDA kot kadarkoli prej. Z Demokracijo boste vedeli več!

Ameriški republikanci so tudi uradno potrdili Donalda Trumpa kot svojega kandidata za novembrske volitve. Za podpredsednika si je Trump izbral političnega novinca J. D. Vancea. Predstava enotnosti republikanke stranke torej tudi po »zaslugi« spodletelega atentata. Trump napoveduje, da bo predsednik vseh Američanov. Štiridnevna volilna konvencija republikanske stranke se je iztekla po pričakovanjih. Donald Trump je bil tudi uradno potrjen kot kandidat stranke za novembrske predsedniške volitve. Trump je na konvenciji tudi predlagal, zbrani delegati pa potrdili senatorja iz Ohia J. D. Vancea kot republikanskega podpredsedniškega kandidata.  Na konvenciji, ki je potekala od 15. do 18. julija v Milwaukeeju, je prevladovalo ozračje enotnosti. K temu je nedvomno pripomoglo tudi dejstvo, da je le dva dni pred konvencijo Donald Trump preživel atentat. In še posebno je k temu pripomogel Trumpov odziv neposredno po streljanju, ko je okrvavljen in obkrožen  s telesnimi stražarji kljubovano zamahnil s pestjo in pozval svoje privržence k boju. Posnetek tega trenutka je postal ena od ikoničnih fotografij, nekateri jo že postavljajo o bok fotografiji marincev, ki dvigujejo zastavo na osvojenem vrhu Iwa Jime ali Armstrongovega »malega velikega koraka« na Lunini površini.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!

V novi Demokraciji še preberite:

Okrepitev desnice v Evropskem parlamentu

V novem mandatu evropskega parlamenta bo po zadnjih evropskih volitvah, na katerih se je okrepila desnica, osem političnih skupin, kar je ena več kot v prejšnjem mandatu. Roberta Metsola in Ursula von der Leyen ostajata na svojih funkcijah. V 720-članskem evropskem parlamentu (EP) bo v novem mandatu osem političnih skupin. Tri doslej največje – Evropska ljudska stranka (EPP), Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) in liberalci (Renew) − so sicer ohranile večino, vendar pa bodo za EPP s 188 poslanci in S & D s 136 poslanci tretja največja skupina novoustanovljeni Domoljubi za Evropo (PfE) s 84 poslanci. Sledijo Evropski konservativci in reformisti (ECR) z 78 poslanci, liberalci s 77, Zeleni (G/EFA) s 53, Levica (GUE/NGL) s 46 in Evropa suverenih narodov (ESN) s 25 poslanci. Medtem 33 evropskih poslancev novega sklica EP za zdaj ostaja nepovezanih.

Tradicionalni tabor SDS v Bovcu v znamenju rekordov in premislekov

Osrednji dogodek srečanja v Bovcu je bil govor Janeza Janše, ki je komentiral aktualno dogajanje tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. Marsikdo je bil namreč razočaran zaradi vnovične izvolitve Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije in se sprašuje, ali to pomeni konec Evrope. Vendar je Janša spomnil, da je dogajanje v EU odvisno od tega, kakšne bodo nacionalne vlade v njenih članicah. Zato si tudi v Sloveniji prizadevajo za čimprejšnje predčasne volitve. Kot je v nagovoru članom stranke dejal Janša, so mnogi izgubili upanje, da bi se velike pozitivne spremembe lahko zgodile že v mandatu aktualne vlade. »Zaradi tega je v interesu celotne Slovenije, našega razvoja in prihodnosti nas in naših otrok, da je ta žalostni svobodni mandat čim krajši. Kar zadeva SDS, delamo na tem, da bodo čim prej predčasne volitve in da Slovenija dobi oblast, ki bo delala za skupno dobro, ki ne bo ločevala ljudi na prvo- in drugorazredne,« je med drugim dejal Janša.

Intervju: David Jensterle

»Moj zambijski prijatelj Moses je sedaj imel na obisku skrbnike iz Nemčije, ki so se čudili, zakaj imamo v Sloveniji po cerkvah državne zastave in da tega v Nemčiji ni. Odvrnil sem, da to ni stvar nacionalizma, ampak domoljubja. Kristjani smo del tega naroda in molimo za blagoslov domovine Slovenije, hkrati pa vabimo k spoštovanju drugih narodov in kultur. Ne moreš resnično spoštovati in sprejemati drugega, če najprej sebe ne sprejemaš in ne spoštuješ,« je v intervjuju za Demokracijo povedal duhovnik David Jensterle, župnik v Smledniku in Trbojah, pa tudi kulturni ustvarjalec, ki je nedavno predstavil svoj šesti projekt animiranega filma – tokrat o duhovniku, domoljubu, planincu, skladatelju, triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. Kot pravi Jensterle, ima rad zgodovino, ker pravi pregovor, da je zgodovina učiteljica življenja – »Ne maram pa nostalgije in tarnanja, ki sta pa beg pred resnico.«

V Demokraciji si lahko preberete tudi pogovor s predsednikom VSO Logatec Jožetom Leskovcem.

Žan Mahnič: Tomaž Lah nezakonito zaseda položaj predsednika preiskovalne komisije in to bo sodišče prepoznalo

Poslanca SDS Rado Gladek in Žan Mahnič sta prejšnji teden na novinarski konferenci govorila o delu preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem Star Solar, domnevno nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda in domnevno nezakonitega financiranja volilne kampanje Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor RS leta 2022 ter naznanitvi suma storitve kaznivega dejanja poslanca Tomaža Laha. Poslanec Rado Gladek je uvodoma predstavil potek dogodkov. Spomnil je, da je 12. junija 2024 potekala prva nujna seja preiskovalne komisije z dvema točkama dnevnega reda o konstituiranju komisije in dogovor o delu. Po končani prvi točki so  člani komisije iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS) vložili predlog dokaznega sklepa in predlog sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj.

V dokaznem sklepu, ki ga je predlagala več kot tretjina poslancev, so navedli sezname prič, ki bi jih želeli zaslišati. Med njimi je bil tudi predsednik komisije poslanec Tomaž Lah, ki tako ne more biti več član, niti ne predsednik komisije. Lah je predlog zavrnil, zato člani komisije iz vrst SDS v nadaljevanju seje niso več sodelovali.

Vladna predstava za javnost ob asistenci uslužnih sindikalistov

Dokument z naslovom Prenova plačnega sistema javnega sektorja – pregled stanja na dan 11. julij 2024 so tik pred dopustom podpisali vodja vladne pogajalske skupine in minister za finance Klemen Boštjančič, minister za javno upravo  Franc Props, vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Navedli so, da bosta »strani pogajanja o neusklajenih vsebinah nadaljevali na enak način kot doslej, saj se je po oceni obeh strani izkazal za učinkovitega – na ravni pogajalske komisije, delovne skupine za zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in po stebrih«. Vlada pa naj bi si še naprej prizadevala za uspešno končanje pogajanj.  Odzivi na podpisano stanje so na družbenih omrežjih naleteli na predvsem negativne odzive. Nekateri mediji pa so temu nasedli in objavljali naslove, kot so: »Plačna reforma naj bi bila v celoti realizirana z januarjem 2028«. Znani analitik, novinar in urednik Bojan Požar je to komentiral z besedami: »To je pa načrt, prilagojen za male možgane slovenskih volivcev. Reforma, ki naj se zgodila dve leti po prihodnjih parlamentarnih volitvah.« Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) pa so opozorili, naj navedbam vlade ne nasedajo. Spomnili so, da je Golobova vlada z zdravniki podpisala sporazum, ga objavila celo v Uradnem listu RS, izvaja pa ga ne. Zato zdravniki že več kot pol leta stavkajo. Kako bo šele pri obljubah, kjer je že v osnovi jasno, da niso obvezujoče?

Kdaj bodo komunisti in njihovi oboževalci spoznali in razumeli, zakaj so nastali domobranci?

Fašizem in nacizem danes vsi obsojamo. In prav je tako. Zakaj? Ker sta storila veliko gorja po vsem svetu. In ne zato, ker je slaba njihova doktrina oziroma ker so slaba osnovna načela. Če ta dva sistema oziroma državi, ki sta imeli ta sistem pred drugo svetovno vojno, ne bi napadle nobene sosednje ali druge države in ne bi začeli z znano morijo, ki je v nekaj letih povzročila ogromno gorja, teh dveh sistemov verjetno danes ne bi nihče obsojal.  Po Premkovo so osnovna načela komunizma dobra. Sprašujem, kje in kdaj so bila ta načela uresničena. Povsod, kjerkoli, v kateri koli državi se je v zgodovini pojavil komunizem, je povzročal gorje. To je splošno znano. Le pri nas so nekateri »dohtarji«, ki tega menda ne vedo. Fašizem in nacizem danes obsojamo zaradi dejanj, ne zaradi osnovnih načel teh dveh sistemov. Podobno bi morali obsoditi komunizem zaradi krutih, nečloveških in zločinskih dejanj, ki jih je povzročil. Komunizem je človeštvu povzročil več gorja kot fašizem in nacizem skupaj. To bi »dohtar« zgodovine moral vedeti, in če bi bil pošten, tudi priznati. Pri vsem tem je pomembno tudi to, da je komunistični nauk hinavski, potuhnjen, povezan s samimi lažmi in zavajanji. To je počel vedno in povsod, da so mu ljudje verjeli. Velika večina ljudi, ki so načela komunizma zagovarjali, pa je to počela hinavsko, s figo v žepu. Celo več, mnogi ljudje so zaradi službene ali politične kariere sprejeli to hinavsko igro. To je v desetletjih povzročilo neizmerno duševno pohabljenost ljudi. In to se danes vidi v številnih državah po svetu in tudi v Sloveniji.

V tedniku Demokracija si lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Marjeta Bogataj, Tanja Brkić, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Matevž Tomšič, Edvard Kadič, Štefan Šumah in Stane Granda.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine