Piše: Vida Kocjan
Po 19 letih od dogodka se je prejšnji teden začel prvi narok v zadevi Trenta, ki ga prvak opozicije Janeza Janša označuje kot sodni proces Patria 2, ker gre za podobno absurdno obtožnico. Janši tožilstvo očita, da je nepremičnino v Trenti prodal za previsoko ceno, čeprav je bila ta prodana za ceno, kakršno so takrat imele nepremičnine v tem okolju. Ob tem pa nihče ne preganja tistih, ki so tedaj kupovali nepremičnine po nižji ceni v Murglah, pozneje pa so jih nekateri prodali za bistveno višji znesek, kar zdaj očitajo Janši.
Janez Janša je pojasnil, da so v istem času, kot je on leta 1992 kupil posestvo v Trenti in zanj plačal 45 tisoč mark, Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Zemljarič, Janez Stanovnik in Franc Šetinc kupili hišo v Murglah za okoli 30 tisoč mark, nekateri od njih pa so te hiše 10 do 15 let kasneje prodali za 500, 600 tisoč evrov, pa jih nihče ne preganja. Pojasnil je, da je posest, ki jo je leta 1992 kupil od zasebnika, nato leta 2005 prodal zasebniku za približno 120 tisoč evrov. Če bo za to kaznovan, bo »treba kaznovati še kakšnih 200 tisoč Slovencev, ki so v tem času kupili nepremičnine za nižjo ceno, kot so jo potem dosegli, ko so te nepremičnine prodali«.
Drnovšek kupil hišo v Murglah za 37 tisoč mark – prodal jo je za okoli pol milijona evrov
Pokojni Janez Drnovšek je živel v Murglah v hiši z 225 kvadratnimi metri površine, kjer je pred njim živel Stane Dolanc, eden najtesnejših sodelavcev Josipa Broza Tita. Pred leti smo v našem tedniku že poročali, da je Drnovšek za hišo plačal dobrih 37 tisoč mark, po poznejših zapisih pa naj bi jo bil prodal za več kot 500 tisoč evrov in si za ta denar kupil hišo na Zaplani.
Tudi Stanovnik prodal poceni kupljeno hišo za pol milijona
Nekdanji predsednik zveze borcev pokojni Janez Stanovnik je svoj dom našel v Murglah, v tamkajšnji 140 kvadratov veliki hiši, ki je bila blizu Kučanove. V hišo se je vselil leta 1985, ko mu jo je v uporabo dodelil Izvršni svet SR Slovenije kot takratnemu članu predsedstva SR Slovenije. Čeprav je imel kot nekdanji funkcionar OZN dovolj visoke prihodke, je zaprosil za službeno stanovanje, namenjeno funkcionarjem. Iz odločbe je bilo razvidno, da mu je bila hiša dodeljena »v uporabo« in kot »članu predsedstva SR Slovenije«. Zato je toliko bolj nenavadno, da jo je lahko odkupil v skladu s poznejšim Jazbinškovim stanovanjskim zakonom, po katerem so stanovanja lahko odkupili samo imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih. Iz prodajne pogodbe novembra 1991 je razvidno, da so mu pri nakupu stanovanjske hiše upoštevali pravico do 60-odstotnega popusta, ker je kupnino plačal v enkratnem znesku. Poleg tega so bila od kupnine odšteta sredstva lastne udeležbe. Koliko natančno je torej plačal zanjo, ni znano. Slovenske novice pa so leta 2012 poročale, da je dal hišo na prodaj za približno pol milijona evrov, ker se je odločil starost preživeti v Centru starejših Trnovo. Kot so tedaj poročale Finance, je bilo Stanovniku kot zaslužnemu Ljubljančanu sicer dodeljeno varovano stanovanje. »Za oskrbovano garsonjero plačuje profitno najemnino oziroma razliko med profitno in neprofitno. To znese 27 evrov na mesec, ki jih nakazuje eni od humanitarnih organizacij,« so navedli.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
