2.1 C
Ljubljana
četrtek, 21 novembra, 2024

Garaža župana Jankovića

Piše: mag. Andrej Aplenc

Časopis Delo je nedavno objavil članek, ki napoveduje graditev garaže pod ljubljansko osrednjo tržnico. Župan Janković je ta projekt napovedal že leta 2006, vendar vse do sedaj ni dobil gradbenega dovoljenja. Župan Zoran Janković si že od svojega prvega županovanja prizadeva za »prenovo tržnice«, kar pomeni uničenje več kot 150 let stare mojstrovine, ki uživa občudovanje vseh tujcev, omenjena je bila tudi v strokovnih revijah v Evropi, saj takih tržnic v tujini ni na pretek.

Vendar je ta projekt v nasprotju s stališči stroke in z določbami mednarodnih pravnih aktov. Svet SAZU je že 23. januarja 2009 ob sodelovanju predstavnikov vseh svojih razredov sprejel stališče, naj se na območje tržnice ne posega, ampak naj se njene kvalitete še nadalje skrbno varujejo. Izjavo sta podpisala akademik Jože Trontelj, takratni predsednik SAZU, in akademik Marko Mušič, takratni podpredsednik SAZU. Tržnica je tudi zavarovana z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane (UR list SRS št.5/86), v katerem piše, da je garaže treba graditi na obrobju varovanega območja in ne v njegovem jedru. Malteško konvencijo »The Valetta Principles of Safeguarding and Management of Historic Cities, Towns and Urban Areas« je RS ratificirala leta 1999. Ta zapoveduje ohranjanje arheološke kulturne dediščine in situ in prepoveduje kakršenkoli gradbeni poseg, ki bi spremenil, odstranil ali uničil to dediščino.

Javnost že od leta 2006 ugiba, komu so namenjene garaže. Širile so se govorice, da so garaže namenjene prodaji Kresije s spremenjeno namembnostjo v hotel. Iniciativa Tržnice ne damo je pridobila zapisnik 12. seje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, v katerem piše, »naj bi bile garaže pod tržnico namenjene Hotelu Kresija«, ter pri tem poudarila, da do danes nihče, niti župan, tega ni demantiral.

Če bo ljubljanski župan Zoran Janković izgradil garažo pod tržnico, ga bo ta uničila, kajti zaradi geologije tega terena lahko zelo verjetno pričakujemo katastrofo.

Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan sta predstavila načrte, kako ohraniti srednjeveško arheološko dediščino na območju Vodnikovega trga – tržnice in situ. Njuni načrti so v skladu z vsemi mednarodnimi konvencijami o ohranitvi kulturne dediščine. Pod tlakom tržnice so razvaline cerkvice Marijinega vnebovzetja in grobnica turjaške družine Auerspergov. Poleg te grobnice so bile v cerkvici grobnice iz konca srednjega veka pa tudi iz časa baroka v 17. in 18. stoletju. Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan predlagata tudi podzemni muzej rimske Emone in srednjeveški muzej, ki bi zavaroval trdnjavo barbakana in dvojnega mestnega obzidja na območju sedanje tržnice.

Civilna iniciativa Tržnice ne damo je že pred leti predlagala druge rešitve prometa, ki so v skladu z evropskimi usmeritvami urbanistične stroke. Zelo zanimiv je načrt graditve garaže pod grajskim gričem. Strokovna ugotovitev je, da je geološka sestava griča, ki meji na Staro Ljubljano, zelo ugodna. Tam so Rimljani imeli kamnolom. V tem delu griča bi bilo prostora za nekaj več kot 2500 parkirnih mest in cena graditve na garažo bi bila neprimerno nižja, število parkirnih mest pa veliko večje.

Teren tržnice je izredno geološko občutljiv tako zaradi vodnih tokov in podtalnice kakor tudi zemljine grajskega hriba, ki že sedaj plazi. Kritični so hidromehaniki, podzemni vodni tokovi izpod grajskega hriba kot tudi podtalnica so izredno pomembni. Po zgraditvi garaže na Kongresnem trgu so bile poplavljene kleti okoliških stavb, nepopravljiva škoda je nastala na Uršulinski cerkvi, kjer ne MOL, ne projektant, ne izvajalec za nastalo škodo niso odgovarjali. Na Vodnikovem trgu pa so pomembne stavbe še bliže predvideni garažni hiši. Ogrožene pa ne bi bile le okoliške zgradbe pod grajskim hribom zaradi plazeče zemljine in vodnih tokov; onemogočena bi bila vsaka dejavnost v bližini, verjetno tudi v Lutkovnem in Šentjakobskem gledališču, Vodnikov hram ne bi obratoval, prav tako ne manjše trgovine in lokali v okolici. Tržnice tu ne bi bilo več, razseljena bi bila po ulicah na drugi strani Magistrata. Mali domači pridelovalci bi propadli, nikoli več se ne bi vrnili na ta prostor. Uničenje tržnice pomeni tudi direktno ogrožanje obstoja ekoloških kmetij in preusmeritev kupcev v nakupovalne centre.

Menim pa, da če bo župan Janković izgradil garažo pod tržnico, ga bo ta uničila, kajti zaradi geologije tega terena lahko zelo verjetno pričakujemo katastrofo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine