-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Podpisan sporazum o koncu stavke na upravnih enotah: Kateri so bili glavni razlogi za stavko?

Piše: Andrej Sekulović

Slovenija se pod zdajšnjo vlado sooča s številnimi težavami, mnogim pa je povzročala sive lase tudi stavka  na upravnih enotah v Ljubljani in drugje. V luči podpisa stavkovnega sporazuma smo se odločili raziskati razloge, zakaj je do stavke sploh prišlo.

V zvezi s tem smo se obrnili na dolgoletnega uslužbenca Upravne enote v Ljubljana Midhada Veladžića. Podrobno nam je predstavil stališča uslužbencev upravnih enot in velike težave, s katerimi se soočajo dnevno. Kot je poudaril, so uslužbenci upravnih enot pravzaprav »uradni služabniki za vsa ministrstva«, kar pomeni, da se na upravnih enotah izvaja res širok obseg storitev, česar pa se javnost žal ne zaveda. Dodaja, da do sedaj še nikoli ni bilo namenjene dovolj pozornosti razvoju državne uprave in predvsem upravnih enot. Tako je bila pred leti vzpostavljena spletna e-uprava v sklopu digitalizacije, vendar pa potem ni napredovala ali se izpopolnila. Veladžić izpostavlja predvsem to, da dela uslužbencev ne cenimo in ne vrednotimo dovolj, zaradi česar so se izpostavili s stavko, hkrati pa dodaja, da se mu zdi, da kljub slabi volji zaradi stavke in dolgih čakalnih vrst misli, da jih javnost počasi začenja razumeti.

Velika preobremenjenost na področju tujcev

Midhad Veladžić nam je razložil, da je prišlo do stavke predvsem zaradi pomanjkanja kadra, kar je povzročilo ogromno preobremenjenost na področju urejanja zadev za tujce na upravni enoti na Tobačni ulici v Ljubljani. »Preprosto jim ni zneslo več. Zato so kolegi začeli dajati odpovedi. Da ne gre več tako naprej, je ministrstvo za javno upravo opozarjala sedaj že nekdanja načelnica ljubljanske upravne enote Andreja Erjavec. No, reakcija vlade je bila, da so zadeve prerazporedili na druge upravne enote, ki pa so prav tako preobremenjene.« Izrazil je tudi dvome glede novega interventnega zakona za upravne enote, ki naj bi z odpravljanjem krajevne pristojnosti pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem razbremenil najbolj obremenjene enote. »Po letu arogance je vlada ugotovila, da lahko to spremeni,« je dejal, hkrati pa opozoril, da so bile v preteklosti, v času prejšnjih vlad torej, upravne enote proti temu, da se odpravi krajevna pristojnost v zvezi s tujci, saj je na primer podaljšanje vizuma vezano na kraj stalnega prebivališča. Izpostavil pa je tudi druge težave, ki so znova povezane s pomanjkanjem uslužbenk in uslužbencev: »Velik del tujcev pač obravnava Upravna enota Ljubljana, tako da to včasih pravzaprav ni bil toliko problem drugih upravnih enot, vsaj do sedaj ne. Številne upravne enote zato niso prav navdušene. Sam jih lahko razumem. V Ljubljani imam za to maso ljudi na enoti po 15 svetovalcev, kakšne manjše enote pa imajo le enega ali dva. Zato bodo to težavo, s katero se soočamo v Ljubljani že 20 let, močno občutile sedaj tudi druge upravne enote.« Obenem Veladžić opozarja, da bo zaradi tega zakona prišlo do odpovedi, novega kadra pa ni.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine