Piše: M. Bo.
Uredba EU, ki prepoveduje izdelke, povezane s krčenjem gozdov, bo kmalu začela veljati, v Sloveniji pa o tem novem zelo kompleksnem sistemu praktično nihče ne ve nič. Državni uradniki molčijo, slovenska zakonodaja še ni spremenjena, proizvajalci pa so na trnih.
Gre za uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov nikjer na svetu. Z novim sistemom naj bi »čim bolj zmanjšali prispevek Evropske unije h krčenju in degradaciji gozdov po vsem svetu«, ob tem pa tudi »zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni«. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu, ki je povsem v skladu z zeleno agendo; na trgu EU bodo dovoljeni le »čisti« izdelki, s čimer naj bi se krčenje gozdov na vsem svetu zmanjšalo. Mnogi sicer dvomijo, da je ta cilj sploh dosegljiv, saj je zelo verjetno, da se bodo trgovske poti »umazanih« izdelkov samo preusmerile. Toda uredba je bila lani sprejeta in bo v celoti začela veljati s 1. januarjem 2025, že čez pol leta torej.
Praktično vsi izdelki biološkega izvora
Uredba se nanaša na uvoz (in tudi izvoz) t. i. primarnih proizvodov – goveda, kakava, kave, oljnih palm, gume, soje in lesa – ter tudi na vse druge, ki so iz teh proizvedeni, od pohištva, pnevmatik, usnja in papirja do čokolade, čipsa itd. Vključeni so praktično vsi izdelki biološkega izvora. Podjetja oziroma vsi gospodarski subjekti bodo po novem morali dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. Predvideni so kompleksen informacijski sistem, strog nadzor in velike kazni.
Z gozdom bogata Slovenija
Slovenija je bogata z gozdovi, z njimi je pokritih približno 60 odstotkov njene površine in so zelo pomembni za življenje v naši državi. Sledljivost lesa in lesnih izdelkov je že pred skoraj petnajstimi leti uvedla uredba EUTR (EU Timber Regulation), nova uredba EUDR (EU Deforestation Regulation) pa, kot rečeno, uvaja sledljivost praktično vseh izdelkov biološkega izvora. EUDR ne upošteva različnih ureditev v državah članicah EU; v Sloveniji na primer je državni nadzor nad gospodarjenjem z gozdovi že zdaj izjemno velik.
Zdaj pa bo to z vrha EU vzpostavljen sistem, ki bo vključeval ogromno zbiranje podatkov, opozarjajo poznavalci. Znotraj vsake države bo za to področje pristojen nadzorni organ, v Sloveniji naj bi bila to Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v okviru ministrstva za kmetijstvo, kjer pa konkretnih odgovorov, kako bo uvedba uredbe v Sloveniji sploh videti, ni mogoče dobiti.
Informacijski sistem – kdaj?!
»Za uvedbo uredbe na terenu bomo primorani svoj informacijski sistem popraviti oziroma prilagoditi, tega pa ne moremo narediti, če ne vemo kako. Časovnica je nekako taka, naj bi zadeva bila jasna do novembra, potem pa bomo imeli čas do začetka januarja …,« je utemeljeno zaskrbljen eden od naših sogovorcev, ki ga tudi zanima, ali bo država pokrila stroške prilagajanja individualnih informacijskih sistemov oziroma postavljanja novih, kjer jih še nimajo. »Informacijska tehnologija je danes ena najdražjih storitev na trgu, pa še dobiti jih je težko.«
Osnovno bazo informacijskega sistema za EUDR postavlja EU, slovenski proizvajalci pa se bodo morali registrirati in vanj vnašati številne podatke. Potem bodo dobili šifro izjave o potrebni skrbnosti, ki jo bodo morali zagotoviti kupcu. Zveni preprosto, pa ni. Vzemimo primer stola, ki je sestavljen iz različnih materialov različnega izvora: za vsakega posebej bo po novem potrebna šifra, ki bo vključevala podatek o lokaciji in času sečnje lesa. Ko bo stol sestavljen, bo trgovec moral imeti vse te podatke, če ga bo hotel prodati končnemu potrošniku. »To je čisti sistem ‘control freak’.«
Kaj pa majhni lastniki gozdov?
Vse to čaka vsakogar, ki ima opravka z izdelki biološkega izvora. »Podjetja so en del, ker ko bodo pridobila podatke, bo to še nekako šlo. Mislim, da bo najbolj prizadelo kmete in majhne lastnike gozdov. Če bodo hoteli svoje produkte, od katerih živijo, prodati, se bodo morali individualno registrirati v sistem, vnašati podatke … Kdo jih bo tega naučil do 1. januarja? Bodo morali podatke vnašati ročno? Povprečni lastniki gozda so starejši ljudje, ki tega niso vešči. Bo EU poskrbela tudi za sistem, ki jim bo to omogočal?«
Kako bo denimo z zalogami? Ali bo vsak hlod iz slovenskega gozda moral imeti črtno kodo? In kako bo z logistiko – koliko bo ta zaradi vse birokracije upočasnjena in spremenjena? Kako si evropski uradniki vse to predstavljajo po 1. januarju? Kakšne bodo gospodarske posledice, kakšen bo padec prodaje?
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
