Piše: A. S.
Francija se je znašla na razpotju. Kot sta poudarila Jordan Bardella in Marine Le Pen iz Nacionalnega zbora, ki je prejel največ glasov v prvem krogu, gre za ene zgodovinsko najpomembnejših volitev v Franciji. Glede na to, da je za Nacionalnim zborom, ki je osvojil 35 odstotkov glasov, pristala skrajno levičarska in promigrantska koalicija komunistov, socialistov in zelenih Nova ljudska fronta z 28-imi odstotki glasov, se lahko stvari obrnejo precej na bolje ali precej na slabše.
V nedeljo bo jasno ali bodo Francozi storili korak k ohranitvi in ponovnem vzponu svoje etnokulturne dediščine ali pa se bodo odločili za globalizacijo, množične migracije in morebiti s časom za družbenopolitično prevlado islama, ki jo je v svojem romanu Podreditev opisal francoski pisatelj Michel Houellebecq. Politična negotovost se stopnjuje, saj naj bi po nekaterih napovedih Nacionalni zbor osvojil med 230 do 280 sedežev, kar pa ni dovolj za absolutno večino v v 577-članski državni skupščini. Predsednik Nacionalnega zbora Jordan Bardella je sicer pred volitvami napovedal, da bo zavrnil vodenje manjšinske vlade, v kateri bi bilo sprejemanje zakonov pogojeno s podporo zaveznikov.
Nacionalni zbor sicer napoveduje v primeru zmage številne spremembe, najbolj odmevne pa so tiste na področju migrantske politike. Med drugim naj bi ukinil t.i. jus soli, oziroma pravico do državljanstva za vse, ki so rojeni v Franciji, ne glede na izvor in državljanstvo staršev, Le Penova, ki je v preteklosti večkrat poudarjala, da je Francija »dežela Brigitte Bardot, ne burke«, pa zagovarja tudi velik referendum glede množičnega priseljevanja. Nacionalni zbor želi prav tako odpraviti ovire, ki preprečujejo ali omejujejo izgon tujcev, ki so v Franciji nezakonito in tujcev, ki so zagrešili kazniva dejanja, prošnje za azil pa bi se obravnavale v tujini. Stranka, ki je bila nekoč znana kot Nacionalna fronta, preden ni Le Penova spremenila njenega imena in videza, naj bi zahtevala tudi spremembo ustave tako, da bi ščitila francosko identiteto in svoje državljane, obenem pa bi prednost dobilo nacionalno pred mednarodnim pravom.
Nacionalni zbor naj bi prav tako uvedel nacionalno prednost pri socialnih stanovanjih, ugodnostih in dostopu do zaposlitve. Omejil bi priseljevanje preko združevanja družin, da bi s tem omejil množične migracije. Socialne ugodnosti bi prejemali lahko samo francoski državljani ali tisti, ki že pet let delajo v Franciji. Ker naj bi bilo kar 40 odstotkov tujcev nezaposlenih, bi se Nacionalni zbor proti nezaposlenosti boril z ukinitvijo dovoljenja za bivanje za vse tujce, ki v Franciji niso delali eno leto.
Zaradi tega je seveda zaskrbljena francoska muslimanska skupnost, katere predstavniki so v preteklosti nagovarjali svoje pripadnike, da volijo liberalne in levičarske stranke, torej predvsem tiste, ki na škodo avtohtonih Francozov podpirajo veliko demografsko zamenjavo in med priseljenci novačijo svoje volivce. Tokrat se znova skupaj z levičarji in »macronisti« muslimani in migranti trudijo preprečiti, da bi se desnica zavihtela na oblast po drugem krogu parlamentarnih volitev. Poleg možnih deportacij in omejevanja množičnega priseljevanja, ki je, kot je opozarjal pokojni identitarni francoski avtor in mislec Guillaume Faye pravzaprav kolonizacija Evrope iz strani globalnega Juga, islamsko skupnost skrbi predvsem, da bi desnica prepovedala nošenje burk in zakol živali v skladu z halal metodo.
Marine Le Pen:
“When I come to power, I will ban hijab in all of France.” pic.twitter.com/y8qeXa6XWb
— Europe Invasion (@EuropeInvasionn) July 3, 2024
Predstavniki muslimanov v Franciji tarnajo tudi glede morebitnega omejevanja njihove »svobode do veroizpovedi« v primeru zmage Nacionalnega zbora, kot tudi, da naj bi postali »drugorazredni državljani«. Nedavno je tako v Veliki mošeji v Parizu potekala konferenca z naslovom »Za republiko, za Francijo«, ki je naslavljala »vzpon skrajne desnice pred drugim krogom volitev«. Med udeleženci so bili Chems-Eddine Hafiz, rektor velike mošeje, Kamel Kabtane, rektor Velike mošeje v Lyonu, in župan občine Stains Azzedine Taibi, kot tudi predstavniki civilnodružbenih organizacij. Hafiz je pozval vse državljane, ne glede na veroizpoved, naj se udeležijo volitev, kar je pospremil z besedami: V teh odločilnih dneh za prihodnost Francije smo trdno proti projektu, ideologiji in koreninam Nacionalnega zbora«. Kamel Kabtane pa je tarnal, da hočejo nekateri politiki Nacionalnega zbora prepovedati nošenje burk in naglavnih rut ter celo zapreti določene mošeje, zaradi česar je izrazil resne skrbi. Poudaril je, da se mora muslimanska skupnost upreti takšnim načrtom »skrajne desnice«.
V preteklih letih so določeni francoski generali in pripadniki vojske, kot tudi avtorji, ki veljajo za politično nekorektne, opozarjali, da je francoska družba na robu državljanske vojne. Multikulturalizem prinaša sovraštvo in spopade, ne utopičnega stapljanja človeštva v eno miroljubno celoto. Nov val nasilnih izgredov smo videli že ob koncu prvega kroga volitev, ko so levičarske in migrantske horde razgrajale po ulicah Pariza in Lyona. Zato lahko le upamo, da bodo Francozi s svojimi glasovi izbrali bolj razumno pot Nacionalnega zbora, ne glede na določene pomanjkljivosti te stranke, ter skušali ohraniti svojo domovino, dokler jo še lahko. Morda bo na naslednjih volitvah že prepozno. Kot je ustanovitelj Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen opozarjal pred leti, se zaradi visoke rodnosti migrantov in nizke rodnosti Francozov, v kombinaciji z veliko zamenjavo in migracijami, zna zgoditi, da bodo Francozi poraženi »brez vojne in revolucije na voliščih«, čemur bi sledila vlada, »ki jo je napovedal Houellebecq« in šeriatsko pravo. Z drugimi besedami, ko migranti enkrat presežejo določeno število, bodo lahko s pomočjo levičarjev preprosto preglasovali Francoze in jim odvzeli državo. Zato bodo prihajajoče volitve prav res zgodovinsko pomembne za Francijo, njena usoda pa bo v nedeljo v rokah njenih volivcev.
