-0.5 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

(PISMO BRALKE) »Zdenko Roter ve …«

Piše: Magična gledalka 

Dr. Jože Dežman je v oddaji Beremo predstavil knjigo »3.450 umorjenih − Bratomor v Jami pod Macesnovo gorico«.

»Jaz bi si zelo želel, da bi Ciril Ribičič kot vrhunski pravnik le počasi povedal, ali bi bilo prav, da njegovega očeta Mitjo Ribičiča − majorja Ribičiča, ki je ljudi poslal v smrt – označimo za zločinca, ki bi moral biti obsojen.« Tako jasen je bil gost oddaje Beremo, kjer sta z voditeljem dr. Metodom Berlecem predstavila 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki ji predseduje dr. Dežman. »Imamo opravka z vojnimi zločini in zločini proti človečnosti. Vojni ujetniki in civilisti so v vojnem času, zlasti pa po vojni zaščitena skupina prebivalstva. Ti ljudje, ki govorijo o kolaborantih in o tem, da bi jih morali še več pobiti ali da so jih premalo pobili, so zagovorniki zločina. Želijo si, da bi bila Slovenija še vedno zločinska država. Tako resno je to.« Omenjeno poročilo je zdaj dokument časa. Od aprila do septembra 2022 so namreč arheologi v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3.450 moških, umorjenih od 2. do 10. junija 1945. Za prikritje zločina so jamo delno minirali že med pobijanjem leta 1945, veliko miniranje pa je bilo šele čez približno deset let, ko so razstrelili celoten strop jame in okoli nje zasadili smreke. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali izkopati okoli tri tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo mogoče. Bilo jih je vsaj 3.450 in verjetno ne več kot 3.500. Okoli polovica jih je bilo starih nad 24 let, četrtina jih med 20 in 23 let, četrtina pa manj kot 20 let. Nobeden ni bil mlajši od 14 let. Vsi so bili moški.

»Na razpolago dajemo dejstva, mimo katerih normalna znanost ne more. Še zdaj imaš ljudi, tudi slovensko akademsko znanost, ki teh zadev ne citira in hoče mimo njih delati zgodovino – tako pač ne gre! To je orjaški napor slovenskih arheologov, antropologov in tudi slovenske države, ki je to raziskavo omogočila,« je bil v oddaji jasen dr. Dežman. Med izkopom posmrtnih ostankov so našli več kot 10.000 predmetov. Večina predmetov, veliko je verskih, kot so svetinice in rožni venci, je pripadala žrtvam, več kot 1.600 pa storilcem. »Zdenko Roter omenja anonimne poveljnike in prav gotovo ve, kako jim je bilo ime.« Storilcem namreč. In zgodovina bo dohitela tudi njih, tako kot so raziskave potrdile pričevanja pobeglih iz Jame pod Macesnovo gorico, da je bila ta morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov. Posmrtni ostanki žrtev pa še vedno čakajo na dostojen pokop. Komunistični rasizem, ki odloča (tudi) o tem, kdo ima pravico do groba, žal še vedno traja.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine