-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Razpravljajo o spolnih stereotipih in seksizmu, o konkretnih primerih pa nič? Kdo je že javno poniževal Zalo Tomašič?

Piše: G. B. 

Nasilje nad ženskami in dekleti je še vedno zelo prisotno, so se na včerajšnji mednarodni konferenci ob koncu evropskega projekta Stand By Me 2.0 strinjali strokovnjaki, ki so spregovorili o vzrokih za nasilje nad ženskami. Izpostavili so pomen izobraževanja o spolnih stereotipih, ki pogosto prispevajo k nasilju in ga normalizirajo, je  poročala STA. 

Dve leti trajajoč projekt se skozi izobraževanje in aktivizem mladih loti boja proti nasilju nad ženskami in dekleti na spletu ter v realnem življenju, pri čemer se osredotoča na stereotipe, povezane s škodljivimi koncepti moškosti, ki pogosto povzročajo nasilje. Projekt je izvedla slovenska podružnica Amnesty International v sodelovanju s sekcijami Amnesty International iz Italije, Madžarske in Poljske, italijansko organizacijo Fondazione Bruno Kessler in univerzo iz Trenta.

Namen projekta je po besedah direktorice Amnesty International Slovenija Nataše Posel zmanjšati nasilje nad ženskami in dekleti, ki je v družbi še vedno zelo prisotno. Podatki Evropske agencije za temeljne svoboščine namreč kažejo, da se preko 80 odstotkov mladih žensk v EU izogiba določenim situacijam ali prostorom zaradi strahu, da bodo fizično ali spolno napadene ali zlorabljene. Isti podatki kažejo, da zaradi nasilja zdajšnjih ali bivših partnerjev v Evropi vsako leto umre 2300 žensk, je dodala. “Ne glede na to, ali gre za neposredno nasilje ali za prikrito kulturno normo ali celo humorja, naj bo fizično, verbalno ali psihološko in naj bo v fizičnem ali spletnem prostoru – vsak od nas se je že kdaj znašel na strani žrtve ali pa poznamo prijatelje, sosede, ženske ali dekleta v naši okolici, ki so žrtve nasilja,” je poudarila.

V projektu Stoj mi ob strani so raziskovali tudi, kako je nasilje nad ženskami in dekleti pogojeno s spolnimi stereotipi in predstavami o tem, kaj naj bi tipične moške vloge in ženske bile, hkrati pa so pripravili izobraževalna gradiva za učitelje in spletno platformo za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti, je dejala Posel.

O spolnih stereotipih in pomenu ozaveščanja je spregovorila tudi profesorica socialne psihologije iz Univerze v Trentu Maria Paola Paladino. Poudarila je, da bi morale o spolnih stereotipih in nasilju nad ženskami izobraževati tudi šole, saj so se države k temu zavezale v Istanbulski konvenciji, vseeno pa se učitelji kljub vzpostavljenem pravnem okvirju soočajo z morebitnimi posledicami, če o tem spregovorijo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Dan Juvan je medtem izpostavil, da je nasilje nad ženskami definirano s patriarhatom in pa z ekonomsko podrejenostjo žensk. Izpostavil je neenakomerno delitev starševskega dopusta, ki ga v 95 odstotkih koristijo ženske in nižje plače v sektorjih, kjer so primarno zaposlene ženske. “Na ministrstvu si prizadevamo, da bi to spremenili in bolje porazdelili skrb med moškimi in ženskami,” je dejal. Kot pozitivne dosežke ministrstva je izpostavil spremembo zakona o delovnih razmerjih, ki že velja in podeljuje žrtvam nasilja v družini pet dni plačanega dopusta, da lahko obiščejo sodišča, centre za socialno delo in ostale podobne ustanove.

O konkretnih primerih, kot se je zgodil nedavno, ko je vplivni komentator javnega mnenja Andraž Zorko preko medijev izrekel težko seksistično trditev na račun nedavno izvoljene najmlajše slovenske poslanke v Evropskem parlamentu Zale Tomašič, očitno niso razpravljali. Verjetno zato, ker je takšno trditev izrekel pripadnik trde levice. Predstavniki organizacij, ki naj bi se borile proti tovrstnim praksam, se ob objavi takšnih trditev niso oglasile. Že vedo, zakaj ne.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine