Piše: C. R.
Erozija zaupanja med vlado in zdravništvom se ne sme nadaljevati, je v današnjem javnem pismu zapisalo 1030 zdravnikov. Zavzeli so se za takojšnje ukrepanje, in sicer izboljšanje delovnih pogojev in zagotovitev ustreznega plačila. “Ponovna vzpostavitev integritete našega zdravstvenega sistema je ultimat, ki ga dajemo vladi,” so navedli.
“Zdravnice in zdravniki smo zelo zaskrbljeni nad trenutnimi razmerami v slovenskem zdravstvu. Predvolilne obljube trenutne koalicije o izboljšanju zdravstvenega sistema so v nas vzbudile upanje, vendar nam je po dveh letih zamujenih priložnosti postalo jasno, da so bile izrečene obljube zgolj prazne besede,” so v pismu, naslovljenem na vlado, ministrstvo za zdravje, zdravniški sindikat Fides in Zdravniško zbornico Slovenije, zapisali zdravniki, med katerimi se je javno podpisal le predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje Jakob Koren.
Razmere v zdravstvu so se po njihovih besedah namesto izboljšale poslabšale do te mere, da zdravniki umikajo soglasja za nadurno delo, odhajajo v tujino, kjer sta delovno okolje in plačilo boljša, ali v zasebni sektor, kjer je razmerje med službenim in zasebnim življenjem precej boljše, plača pa višja višja. Delovni pogoji v Sloveniji naj bi bili neurejeni do te mere, da se bojijo izgorelosti.
Dotaknili so se tudi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. uvedbe obveznega prispevka in opozorili na največji primanjkljaj v zgodovini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
“Zelo težko spremljamo vojno, ki jo predsednik vlade Robert Golob v medijih bije proti nam. Njegove besede in izjave ne pritičejo nazivu predsednik, njegovo pobalinsko vedenje je skrajno žaljivo. Javnosti skuša prikazati, da zdravniki ne delamo, da smo izključni krivec za propadanje javnega zdravstvenega sistema in da si ne zaslužimo primernega plačila. Na vsak način skuša obrniti ljudi proti nam. Pri tem pozablja, da menedžment slovenskih zdravstvenih ustanov, katerega temeljna naloga je uspešno vodenje teh ustanov, postavlja vlada,” so neposredni.
Razočarani so, ker se je v javnosti v preteklih desetletjih uveljavilo prepričanje, da bi morali zdravniki opravljati službene obveznosti zaradi moralne dolžnosti, in ne zaradi plačila, čeprav se zaradi poklica odrekajo družinskemu življenju, saj ob manku kadra opravijo ogromno nadur.
Zaradi vsega omenjenega je ogroženo zaupanje bolnikov, ki je sicer ključnega pomena za uspešno zdravljenje, ob stalnem podaljševanju čakalnih dob za kritična zdravljenja in operacije pa sta ogrožena zdravje in varnost pacientov, so posvarili.
Izpostavili so še, da gredo evropska sredstva, ki bi lahko izboljšala infrastrukturo, mimo nas, in da infrastrukturni projekti, ki vendarle stečejo, prej ali slej zaidejo v slepo ulico. Nove zakonodajne pobude, kot sta zakon o digitalizaciji in zakon o kakovosti v zdravstvu, medtem predvidevajo ustanovitev novih agencij, “ki ne pomenijo nič drugega kot kanaliziranje javnih sredstev iz zdravstvenega sistema, kar je zaskrbljujoče”.
V zaključku so pozvali, da se erozija zaupanja med vlado in zdravništvom ne sme nadaljevati. “Želimo takojšnje ukrepanje – kot javni uslužbenci si zaslužimo izboljšanje delovnih pogojev, ki bodo v skladu z normativi evropske skupnosti, vključno z zagotovitvijo ustreznega plačila. Ponovna vzpostavitev integritete našega zdravstvenega sistema je ultimat, ki ga dajemo vladi,” so sklenili.
V Sloveniji sicer pod okriljem Fidesa že od 15. januarja poteka stavka zdravnikov in zobozdravnikov. Gre za najdaljšo zdravniško stavko v Sloveniji doslej. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom, po tistem ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov. Pogajanja med vlado in sindikatom doslej niso prinesla rezultatov, dogovora ni prinesla niti mediacija.
