Piše: Lucija Kavčič
Ko gre za zakon o pravici do pomoči pri končanju življenja, ne gre za sočutje in pomoč starejšim in bolnim, pač pa predvsem za denar, pravi gospa Metka Zevnik, predsednica Združenja Glas starih staršev Slovenije, in poudarja, da sporočilo, da so starejši, bolniki in invalidi v družbi le nepotreben strošek, pomeni umiranje civilizacije.
Kakšno je danes življenje starejših ljudi, upokojencev? Vemo, da o kakem omembe vrednem dvigu pokojnin vsem protestom navkljub ni govora, čakalne vrste v zdravstvu so vse daljše, poleg tega nista urejeni ne dolgotrajna ne paliativna oskrba, prostora v DSO ni …
Ozračje v slovenski družbi je že nekaj časa napolnjeno s tesnobo, z nemirom, s strahom. Vse to je vtkano tudi v življenje starejših oseb. V času epidemije covida smo bili bolj izpostavljeni težkemu poteku epidemije kot preostali deli populacije, tudi mnogo življenj moje generacije je takrat predčasno ugasnilo. Po menjavi vlade pa ukrep za ukrepom ljudi potiska v negotovost in strah pred prihodnostjo. Iz dneva v dan se soočamo s kriznimi razmerami, ki jih prav starejši čutijo najmočneje. Pokojnine premnogih so premajhne za dostojno preživetje, pridružuje se nedostopnost do osebnega zdravnika, čakalne vrste za zdravstvene posege od nekaj mesecev do let in več, neurejen in nedelujoč sistem dolgotrajne oskrbe in nedostopnost domov za starejše. Žalostna sem prebirala, kako neka gospa obupana za svojega očeta išče prosto posteljo v katerem od domov za starejše kar na družabnem omrežju, ko je prej preklicala že številne domove. To so razmere, ki številne bolnike in starejše ter njihove svojce potiskajo v obup. Upokojenci se že dolgo zbirajo in opozarjajo, stavkajo številne skupine nezadovoljnih v javnem sektorju, a kljub vsem opozorilom, zborovanjem in stavkam vlada nima posluha za ljudi niti sposobnosti izboljšati krizo.
Kako v omenjenih okoliščinah vidite predlog zakona o evtanaziji? In referendumsko vprašanje o tem?
Naj najprej poudarim, da referendum o predlogu zakona o evtanaziji ni zakonodajni, saj bo ta predlog kasneje dejansko uzakonjen! V nedeljo, 9. junija, bo posvetovalni referendum, na katerem vladna koalicija sprašuje ljudstvo za mnenje o uzakonitvi pravice do pomoči pri končanju življenja. Poudariti bi želela, da gre za jezikovno manipulacijo, ki zakriva pravo bistvo stvari, saj ljudje besedo »pomoč« razumemo kot nekaj dobrega in plemenitega. Namen tega leporečja je zakriti jasnejše in pogostejše poimenovanje: »pomoč pri samomoru« in »evtanazija«, pri čemer gre dejansko za usmrtitev z zastrupitvijo. Ob predhodnem soglasju človek v primeru samomora sam použije pripravljeni strupeni napitek, v primeru evtanazije ga medicinsko osebje vbrizga v žilo. Izid posvetovalnega referenduma namerava vlada uporabiti za uzakonitev sicer že pripravljenega zakona Društva Srebrna nit, ki je nedorečen in nesprejemljiv. Poleg jezikovne gre tudi za politično volilno manipulacijo vladajoče koalicije, da bi si kot Pilat umili roke pri sprejetju protiustavnega zakona – češ da je ljudstvo to zahtevalo.
Hkrati z evropskimi volitvami bomo tako izpolnili anketo o najbolj dragocenem in enkratnem, kar človek ima – življenju.
Na kaj še opozarjate?
Glede vprašanja življenja in smrti Ustava RS v 17. členu opredeli vrednost človekovega življenja z naslednjimi besedami: »Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.«
Gre za »najmočneje varovane temeljne pravice in svoboščine«, kot je navedeno v komentarju ustave, in o takih pravicah referendumov ne sme biti. Težko razumem, da je Ustavno sodišče RS z večino sodnikov dovolilo posvetovalni referendum, kjer ni opredeljene vsebine o postavljenem vprašanju. Volivke in volivci niso seznanjeni, kaj konkretno vključuje »pravica do pomoči«, kdo vse in na kakšen način »pomaga«, kdo vse so prejemniki »pomoči«, kakšen je celoten proces usmrtitve, kako se financira in še vrsta vprašanj, ki jih mora zajemati zakon, ki ljudem večinoma ni znan.
Izid posvetovalnega referenduma namerava vlada uporabiti za uzakonitev sicer že pripravljenega zakona Društva Srebrna nit. Predlog tega zakona je nedorečen in povsem nesprejemljiv. Gre za enega najbolj radikalnih tovrstnih zakonov, kar jih poznamo. Vsebuje nejasne, zamegljene opredelitve, kdo vse so lahko prejemniki »pomoči« za končanje trpljenja, kot ga dojema posameznik, in kakšni so vzroki za odobritev. S tem se širi smrtonosno polje oseb za zastrupitev. V celoten proces sili zdravnike, ki to odločno zavračajo.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!