(POLITIKA) Nekdanji premier Janša v soočenju povozil aktualnega premierja Goloba

Piše: T. B. (Nova24TV.si)

Pred letošnjimi evropskimi volitvami sta se na N1 soočila predsednik vlade Robert Goloba in predsednik SDS Janez Janša. Zelo dinamično in polemično so se spreminjala mnenja od prve do zadnje minute. Spregovorila sta o različnih temah, pogovor pa je razkril, kako bolj politično podkovan, izkušen in razgledan je predsednik SDS Janez Janša v primerjavi s premierjem.

V začetku sta se Janez Janša in Robert Golob dotaknila preiskave Nove24TV, o čemer smo pisali že tukaj. V nadaljevanju novinar vpraša Goloba, zakaj še ni pričal pred preiskovalno komisijo, ki raziskuje obtožbe o vmešavanju v delo policije, ki sta ga obtožila Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Golob pojasni, da potekajo trije postopki – enega je KPK ustavila na zahtevo specializiranega državnega tožilstva, drugi poteka na policiji, kjer bo najprej pričal, tretji pa na preiskovalni komisiji, ki se ukvarja s politično odgovornostjo.

Golob trdi, da je prav, da postopki najprej potekajo tam, kjer so obtožbe najboljše resne. Dodaja, da je že več prič pred komisijo ovrglo navedbe Bobnarjeve in Lindave in da zato predsednik komisije ne vidi razlogov za nadaljevanje postopka. Janša v intervjuju nasprotuje Golobu, trdeč, da je predsednik komisije iz Golobove stranke in je zato pristranski. Golob odgovori, da enako mnenje deli tudi predsednik Knovsa, ki ni iz njegove stranke. Janša vztraja, da komisija ne more podati ugotovitev, če Golob ni bil zaslišan.

Golob sklepa, da ni nobenih dokazov za obtožbe in da bodo končne ugotovitve prišle iz pravne države. Janša nadaljuje s kritiko, trdi, da je preiskovalna komisija pod nadzorom vladajočih strank, kar po njegovem mnenju izpodbija njeno nepristranskost. Golob trdi, da ni ničesar, kar bi glede Gen-I lahko preiskovali, na kar Janša ponovno izrazi dvom v učinkovitost in nepristranskost preiskave.

Janša Golobu: “Očitno vi veste več od pristojnih organov”
“Govorite o tem, da imamo neodvisne institucije, neodvisne organe, hkrati pa vi že namesto njih veste, da ni nič tukaj narobe. Skratka, polno stvari je tukaj takšnih, ki pri komurkoli, ki neobremenjeno gleda na to situacijo, vzbuja sum, da gre tukaj za politično zlorabo policije, deloma pa tudi preiskovalnega sodstva deset dni pred volitvami v Evropski parlament. V vsaki državi bi to na ta način razlagali,” je dejal Janša.

Nato se tema premakne na preiskavo bančnih računov iz obdobja Janševe zadnje vlade. Rezarjeva preiskovalna komisija je želela zaslišati nekdanjega direktorja urada za zaščito pranja denarja Damjana Žuglja in dveh bivših uslužbenk, ki sta jih pooblastila za pregledovanje transakcij, vendar nihče od njih ni prišel na zaslišanje. Komisija jim zdaj skuša vabilo vročiti s pomočjo detektiva za zaslišanje 7. junija. Ko novinar Janšo vpraša, če je naključje, da vseh treh ni bilo na zaslišanje, Janša odgovori, da ne ve, ali je to naključje, vendar opozori, da to ni prvič, da nekdo ne pride na zaslišanje. Spomni, da tudi predsednik vlade ni prišel na Knovs, čeprav je obljubil, da bo prišel.

Janša: Po mojih računih se brska že 30 let
Golob poskuša razjasniti, da Knovs sploh ne more uradno vabiti predsednika vlade, saj tudi Janša kot nekdanji predsednik vlade ni bil nikoli vabljen na tak način. Janša odgovori, da je bil član komisije več mandatov in da ga kot predsednika vlade niso vabili, ker ni bil vpleten v škandale. Ko se razprava vrne na vprašanje bančnih računov, Janša poudari, da se že 30 let brska po njegovih računih in da je to nekaj, s čimer se je moral vedno soočati. Vendar pričakujejo, da bodo vabljeni prišli na zaslišanje 7. junija in podali svoje izjave.

Vlada je pred tremi tedni sklenila, da morajo biti za priznanje Palestine izpolnjeni določeni pogoji, tudi napredek pri dogovoru o premirju in izpustitvi talcev. Priznanje je Golobova vlada pohitrila, čeprav ti pogoji niso izpolnjeni, zaradi česar mu nekateri očitajo, da je s priznanjem hitel iz predvolilnih razlogov. Golob to zanika, poudaril pa je, da je bil namen signaliziranja, da bi Izrael prenehal z grozotami v Rafi in da je bil to “ključni razlog, zakaj smo se v ponedeljek na obisku v Alžiriji po pogovoru z njihovim predsednikom odločili, da gremo s priznanjem po nekoliko hitrejšem postopku.”

Kako bo priznanje Palestine pripomoglo h koncu vojne?
“Priznanje Palestine v tem času po mojem mnenju in po mnenju številnih, ki zadevo že dlje časa spremljajo bolj od blizu, ni rešitev, ki bi prispevala k miru in izpustitvi talcev. Dejansko je to priznanje tega, kar se je zgodilo 7. oktobra, ko je Hamas začel vso to kalvarijo, na katero je Izrael odgovoril,” je dejal in dodal, da bi moral imeti PV argumente za potrditev, da bo ta politični akt kakorkoli vplival na to, da se bodo spopadi v Rafi zaustavili, da se bodo talci vrnili. In kako bo to prispevalo k temu, da se bosta obe državi oziroma entiteti priznali?

“Palestinsko politično gibanje obvladuje Hamas. Bral sem statut te organizacije. V preambuli piše, da je smoter ustanovitve Hamasa uničenje izraelske države. Mi bomo torej priznali nekoga, ki ima v svoji ustavi zapisano, da bo uničil državo, s katero bi morali živeti v miru,” je poudaril in dodal, da v SDS niso proti ustanovitvi palestinske države, da pa je to v tem času očitno političen akt.

Golob je v nadaljevanju dejal, da je Slovenija s priznanjem Palestine okrepila svoj ugled in okrepila kredibilnost, da bi lahko obe strani pozvala k “dogovoru”. Golob nadaljuje, da je druga točka, da se v vmesnem obdobju vzpostavi in ​​usposobi palestinsko oblast, ki danes žal res ni usposobljena za vladanje v Gazi ali na Zahodnem bregu. Pri tem bo morala ključno vlogo odigrati EU, ker je tudi največja donatorka Palestinske oblasti. In ne – ne Hamasu, pač pa legalno izvoljeni palestinski vladi.

Janša poduči Goloba o politiki Palestine
“Kdaj so pa bile te volje, ko je bila ta vlada legalno izvoljena, mi lahko poveste?” je Janša vprašal Goloba, ki je s svojim odgovorom razkril svoje nepoznavanje politične zgodovine in ozadja. “To je popolnoma nepomembno, ali so bile leta 2015, 2016 ali pa leta 2005. Gre za to, da če hočemo pomagati pri vzpostavljanju miru, potem nasmihanje iz fotelja ni dovolj. Slovenija se danes kot članica ZN postavlja v prvo vrsto tistih, ki iščejo trajni mir. In mislim, da je vredno vseh naporov, da nam to tudi uspe. Ker to ni problem samo Slovenije, ampak celega sveta. Naše priznanje gre točno v tej luči – temu žarišču se ne bomo izogibali”.

“To je kar težko poslušati, kot pri tistih 600 evrih za sodnike, “happy endu”, ki ga potem ni bilo. Slovenija je bila v Varnostni svet izvoljena kot članica vzhodnoevropske skupine. Imamo mandat tega dela sveta oziroma Evrope in nismo kar neka članica Varnostnega sveta. Gospod Golob, vi ste prišli na narejeno stvar. Slovenijo so pod našo vlado prosili za kandidaturo, mi smo se dogovorili za te ključne podpore. V ZN zastopamo vzhodni del Evrope, zdaj pa pri tem soliramo. Lahko govorite o Alžiriji ali pa o Papui Novi Gvineji, ampak to ni naša baza, zaradi katere smo mi v ZN”

“Poleg tega smo mi v Evropski uniji in zvezi Nato. Včeraj je danski parlament zavrnil  priznanje Palestine. Danska ima socialistično vlado, pa so to zavrnili. Torej, tukaj ne gre za neko desničarsko-levičarsko preigravanje, ampak za vprašanje razuma. Gospod  Abas  že 14 let ni šel na volitve, pa se mu še vedno pravi predsednik Palestine, tam je pač Hamas prevzel prevlado nad Fatahom. In v tem trenutku ga ni televizijskega posnetka, na katerem bi gledali palestinski parlament, ki se pogovarja o tem, kako stvari rešiti. Vse, kar lahko vidite, so Hamasovci, ki kopljejo tunele pod ustanovami ZN in bolnišnicami,” je Janša podučil Goloba in mu pojasnil podrobnosti.

V intervjuju je novinar vprašal Goloba, ali bi Slovenija aretirala izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bi mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za njegovo aretacijo in bi stopil na slovenska tla. Golob je odgovoril, da bi Slovenija spoštovala tak nalog, saj verjame v pravni red, in dodal, da bi pričakoval enako ravnanje tudi, če bi šlo zanj. Golob se je nato vrnil na vprašanje o konfliktu med Izraelom in Hamasom. Poudaril je, da Slovenija Hamas od prvega dne obravnava kot teroristično organizacijo in da priznanje Palestine predstavlja jasno simpatijo do palestinskega naroda in njihovega trpljenja ter poziv obema stranema, naj prenehata z zavržnimi dejanji. Poudaril je, da trenutni mediji večinoma poročajo o zločinih izraelske vojske.

Janša je na to odgovoril, da so tako večinoma posnetki, ki jih vidimo, posnetki Hamasa, ker v Gazi neodvisnih medijev praktično ni in Izraelci ne pošiljajo svojih posnetkov. Opozoril je, da je treba biti previden in da je pomembno ustaviti trpljenje otroka, ne pa prilivati ​​olja na ogenj. Dodal je, da priznanje Palestine v tej situaciji daje podporo Hamasu, ki ima nadzor nad preostalimi palestinskimi strukturami.

Janša o obrambi evropskih vrednot
Janša poudarja, da je Evropska unija nastala z namenom preprečevanja tragedije, ki sta bili prva in druga svetovna vojna. Ustanovitelji EU so bili konservativci in krščanski demokrati, kot so De Gasperi, Adenauer, Monnet in Schuman. Vrednote EU, simbolizirane z 12 zvezdicami iz Marijinega kroga, temeljijo na suverenosti povezanih narodov, ki sodelujejo pri skupnih zadevah. Janša kritizira trenutno smer EU, ki se po njegovem mnenju preveč ukvarja s podrobnostmi, kot so predpisi o kumaricah. Evropski parlament ima zdaj po Lizbonski pogodbi pomembno vlogo pri soodločanju, zato so te voljne ključne besede za upravljanje smeri EU.

Golob znova z nerazumevanjem in neznanjem – o splavu
Janša in Golob se zapleteta v razpravo o pravici do splava. Golob trdi, da desni populisti v nekaterih evropskih državah omejujejo dostop žensk do varnega splava, kar Janša izpodbija s konkretnimi primeri.

Razprava se konča z Janševo trditvijo, da pobuda, ki jo je Golob podpisal, zahteva, da EU financira splave v državah, kjer to ni mogoče, kar Golob zanika in poudarja, da gre za pravice, ne za denar.

O migracijah
Janša se dotakne tudi nedavnega incidenta z migrantom, ki so ga privezali na drog v Ljubljani. Poudarja, da ni vedel za sodelovanje svojih poslancev z organizacijo, ki je to storila, in obtožuje medije za izkrivljanje resnice. Golob odgovarja, da to kaže na vrednote, ki jih zagovarjajo Janša in njegovi kandidati, ter obtožuje SDS spodbujanje sovraštva.

Gospod Golob se je izjasnil glede treh posvetovalnih referendumov s štirimi vprašanji, ki bodo potekali 9. junija. Poudaril je, da bo trikrat glasoval za, pri vprašanju rekreativne rabe konoplje pa se bo vzdržal, ker meni, da naj to vprašanje prepušča večinski volji. Prav tako je izrazil podporo legalizaciji konoplje, zlasti pridelavi, ker vidi v tem priložnost za slovensko kmetijstvo. Golob je tudi izrazil podporo pravici do prostovoljnega končanja življenja, saj meni, da gre za vprašanje človekovega dostojanstva.

Iz zadnjih osebnih izkušenj je dejal, da ne bi želel ponovno doživeti trpljenja, ki ga je doživel njegov oče ob terminalni bolezni. Poleg tega se zavzema tudi za preferenčni glas, s čimer bi državljani lahko sami odločali, kdo jih bo zastopal med poslanci na državnozborskih volitvah, podobno kot na evropskih volitvah. Golob poudarja pomembnost neodvisnosti posameznih volivcev pri izbiri svojih predstavnikov v parlamentu, ne pa da bi stranke diktirale te odločitve.

T. B.