Piše: C. R.
Pristojni organ Sveta Evrope je Hrvaški priporočil takojšnje ukrepanje glede zagotovitve dostopnosti predšolske vzgoje v slovenskem jeziku ter uvedbe televizijskega in radijskega programa v slovenščini, so danes sporočili iz Sveta Evrope. Slovenska skupnost priporočila pozdravlja, a opozarja, da to še ne pomeni, da jih bo Hrvaška upoštevala.
Strokovni organ Sveta Evrope za regionalne in manjšinske jezike je danes objavil novo poročilo o Hrvaški, ki obširno obravnava tudi slovenščino, ter podal priporočila hrvaškim državnim organom.
Med priporočili za takojšnje ukrepanje je navedel zagotovitev dostopnosti predšolske vzgoje v slovenskem jeziku ter uvedbo oddajanja televizijskega in radijskega programa v slovenskem jeziku z zadostnim trajanjem, rednostjo in pogostostjo.
Med nadaljnjimi priporočili so izpostavili spodbujanje zavedanja o slovenskem jeziku in kulturi kot sestavnem delu kulturne dediščine Hrvaške, tudi v splošnem izobraževanju in v medijih.
Hrvaški so svetovali tudi sprejetje ukrepov za večjo usposobljenost učiteljev slovenskega jezika za vse stopnje izobraževanja in podpiranje izvajanja tečajev slovenščine, tudi za odrasle. Priporočili so še, da v sodelovanju s predstavniki slovensko govoreče skupnosti pripravijo strategijo za spodbujanje rabe slovenščine na različnih področjih javnega življenja.
Poročila organa Sveta Evrope je kot prijetno presenečenje danes pozdravila predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.
Riman je za STA pojasnila, da so predstavniki Sveta Evrope upoštevali pripombe predstavnikov slovenske skupnosti ob njihovem lanskem obisku na Reki, kjer so jih seznanili s položajem slovenskega jezika na Hrvaškem.
“Takrat smo opozorili, da na Hrvaškem trenutno ni možnosti učenja slovenščine v predšolskih institucijah in da so se pripadniki slovenske manjšine periodično ukvarjali s to problematiko, predvsem na Reki. Čeprav so bili storjeni določeni koraki, še vedno ni vrtca v slovenščini na Reki, kjer že poteka pouk v slovenščini na dveh osnovnih šolah, srednji šoli in lektoratu, niti nikjer drugje na Hrvaškem,” je pojasnila za STA.
O drugih priporočilih, predvsem glede večje usposobljenosti učiteljev slovenskega jezika, je Riman ocenila, da so realno težko uresničljiva. “Hrvaško ministrstvo za izobraževanje pozna to problematiko, a se zavedajo, da je ne znajo oziroma ne morejo rešiti,” je povedala.
Riman je še dejala, da je Svet Evrope podobna priporočila navedel tudi v svojem prejšnjem poročilu. Obenem je dodala, da se glede na dosedanje izkušnje sprašuje, koliko se Hrvaška odziva na priporočila, ko gre za pripadnike slovenske manjšine na Hrvaškem.
Slovenščina je sicer eden od jezikov, ki se jih je Hrvaška zavezala varovati in spodbujati v okviru Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih.
