Piše: C. R., G. B., STA, mreža DVK
Danes so potekale devete volitve v lokalne skupnosti, kar obsega volitve županov mestnih in drugih občin, volitve v občinske oz. mestne svete ter volitve člane svetov krajevne oz. četrtne skupnosti.
Veliko ugibanj se vrsti glede prihodnjega župana Maribora, pa tudi usode dosedanjega ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Drugi krog bo sicer 29. novembra.
19.06 Znano je, da so nekateri župani že vnaprej izvoljeni. Mestno občino Slovenj Gradec bo tudi prihodnja štiri leta kot župan vodil Tilen Klugler. To bo zanj tretji zaporedni mandat, na zadnjih dveh volitvah ni imel izzivalcev. Občino Cerklje na Gorenjskem bo še naprej vodil Franc Čebulj, ki je na čelu občine že 32 let. 74-letni Čebulj na tokratnih volitvah prvič ni imel protikandidata.
Osmi zaporedni županski mandat pa sta si že pred volitvami zagotovila tudi župana občin Prevalje in Razkrižje, Matic Tasič in Stanko Ivanušič. Med 45 kandidati, ki na današnjih županskih volitvah niso imeli tekmecev, sta le dva, ki doslej občine nista vodila.
Vodenje občine Lenart bo po volitvah od dolgoletnega župana Janeza Krambergerja iz vrst SLS, ki je bil na položaju pet mandatov, prevzel direktor Finančnega urada Maribor Marko Horvat. Dosedanji župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak pa občinsko žezlo predaja dosedanji občinski svetnici Valeriji Slemenšek, pod kandidaturo katere je bil tudi prvopodpisani. Med 45 župani, ki so na tokratnih volitvah do mandata prišli brez konkurence, je šest žensk. STA objavlja seznam občin z novimi župani, ki so bili danes izvoljeni brez protikandidatov.
občina kandidat -------------------------------------------------- Apače ANDREJ STEYER Bistrica ob Sotli VALERIJA SLEMENŠEK* Cankova DANILO KACIJAN Cerklje na Gorenjskem FRANC ČEBULJ Cirkulane ANTONIJA ŽUMBAR Dobrova-Polhov Gradec JURE DOLINAR Dornava MILAN ŠILAK Dravograd ANTON PREKSAVEC Gorenja vas-Poljane MILAN (MILAN JANEZ) ČADEŽ Hodoš DENIS TAMAŠKO Juršinci ROBERT HORVAT Kobilje DARKO HORVAT Križevci BRANKO SLAVINEC Lenart MARKO HORVAT* Loška dolina MATJAŽ ANTONČIČ Luče KLAVDIJ STRMČNIK Mokronog-Trebelno FRANC GLUŠIČ Muta ANGELCA (ANGELA) MRAK Odranci BARBARA FERENČAK Ormož DANIJEL VRBNJAK Podčetrtek PETER MISJA Podlehnik SEBASTIAN TOPLAK Preddvor ROK ROBLEK Prevalje MATIJA TASIČ Rače-Fram SAMO RAJŠP Ravne na Koroškem TOMAŽ ROŽEN Razkrižje STANKO IVANUŠIČ Rečica ob Savinji MAJDA POTOČNIK Rogašovci RIHARD PEURAČA Slovenj Gradec TILEN KLUGLER Sodražica BLAŽ MILAVEC Sv. Ana MARTIN BREZNIK Sv. trojica v Slov goricah DAVID KLOBASA Sv. Andraž v Slov. goricah DARJA VUDLER BERLAK Šalovci IZTOK FARTEK Šentjernej JOŽE SIMONČIČ Šmarje pri Jelšah MATIJA ČAKŠ Šmartno pri Litiji BLAŽ IZLAKAR Tabor MARKO SEMPRIMOŽNIK Tolmin ALEN ČERV Turnišče BORUT HORVAT Velika Polana DAMIJAN JAKLIN Vipava ANTON LAVRENČIČ Vitanje ANDRAŽ POGOREVC Žetale MATJAŽ KOPŠE *doslej ni bil na županski funkciji
19.05 Če ne bo večjih presenečenj, bodo tudi na tokratnih lokalnih volitvah, kot je običajno, v veliki meri slavili obstoječi župani. Politologa Simona Kukovič in Miro Haček pojasnjujeta, da je na lokalni ravni politika veliko bolj osebna in konkretna. Možnosti tistih županov, ki bodo morali v drugi krog, pa drastično upadejo, pravi Haček.Županska tekma je letos posebej zanimiva v Ljubljani in Mariboru. Kukovič izpostavlja, da sta največji občini po številu prebivalcev pri lokalnih volitvah vedno posebej izpostavljeni. Županska funkcija je tam zelo vidna, zato je zanimanje za tekmo veliko, kampanja pa praviloma tudi bolj politično in ideološko obarvana.
V Mariboru je bilo veliko različnih kandidatov, vendar tam ni bilo tako izrazitega in prepoznavnega političnega akterja, kot je v Ljubljani aktualni župan Zoran Janković. Prav tako je bilo več bolj enakovrednih kandidatov, meni profesor na Fakulteti za družbene vede Haček. Ker se dosedanji župan Saša Arsenovič ni odločil za vnovično kandidaturo, se je, kot poudarja profesorica na Fakulteti za uporabne družbene študije Kukovič, odprlo vprašanje nasledstva in prihodnje usmeritve mariborske mestne občine.
Po drugi strani je bila ljubljanska tekma letos še posebej zanimiva, ker se je z aktualnim županom, ki velja za močno politično figuro, pomerilo več prepoznavnih kandidatov iz njemu sorodnega političnega pola. Prav tako se prvič po 20 letih obeta drugi krog županskih volitev. Če se vanj uvrstita Janković in Luka Mesec iz Levice, kot so napovedale ankete, bosta to kandidata z istega političnega pola, opozarja Kukovič.
Zato v Ljubljani ni šlo le za tekmo med levico in desnico, ampak tudi za merjenje moči znotraj sorodnega političnega prostora. Razplet bo odvisen od tega, kako so se razporedili glasovi in kdo bo volivce prepričal, naj se udeležijo morebitnega drugega kroga. “V drugem krogu so dosedanji župani posebej ranljivi, jasno se namreč pokaže, da je župan premagljiv in da ga je vendarle mogoče poraziti in da morda pa le ni tako ‘večen’, ko se je zdelo,” pa ob tem opozarja Haček.
Na lokalnih volitvah velika stopnja zaupanja v aktualno oblast, ponekod pa tudi pomanjkanje konkurence
Tudi letos je sicer kandidirala glavnina obstoječih županov, okoli 80 odstotkov. Od tega jih je 43 bitko dobilo že vnaprej, ker so edini kandidati. Med njimi je župan Cerkelj na Gorenjskem, ki je dobil že deveti mandat. Na lokalni ravni torej opažamo veliko stopnjo ohranjenega zaupanja v aktualno oblast, za razliko od državne ravni, kjer se vsakokratna vlada praviloma najprej sooči s padcem zaupanja.
Kukovič navaja, da je na lokalni ravni politika veliko bolj osebna in konkretna. Župana občani praviloma poznajo, vedo, kaj je v občini naredil, in se nanj lahko obrnejo neposredno. “Odločitve občine se poznajo v vsakdanjem življenju, na primer pri cestah, vrtcih, javnih storitvah in razvoju kraja. Na državni ravni so medtem učinki odločitev manj neposredni, vlada pa je bolj izpostavljena širšim pričakovanjem, koalicijskim kompromisom in strankarskim sporom. Zato se zaupanje vanjo hitreje spreminja,” pojasnjuje Kukovič, sicer generalna sekretarka Centralnoevropskega združenja za politične vede (CEPSA).
Haček je k temu dodal še, da se funkcija župana v mnogočem razlikuje od ostalih političnih funkcij. Predvsem je drugačen način izvolitve, saj gre za večinski sistem, posamezniki zastavijo svoje ime, so dobro poznani in dostopni v svoji lokalni skupnosti…
Po Hačkovih podatkih že dlje časa velja tudi, da če dosedanji župan kandidira, je med 75 in 85 odstotki možnosti, da bo ponovno izvoljen. Predvsem se ponovna izvolitev zgodi v prvem krogu, v drugem krogu pa torej možnosti drastično upadejo. “Torej lahko sklepamo, da imamo ljudje kar visoko stopnjo zaupanja v svoje župane in da smo generalno – seveda vedno obstajajo tudi izjeme – zadovoljni z njihovim delom,” je pristavil ta STA.
Je pa Kukovič opozorila, da vsake ponovne izvolitve ne bi razumela kot dokaz velikega zaupanja. “V nekaterih občinah je konkurence malo, v 45 občinah je letos na volilnem lističu samo en županski kandidat. To lahko kaže tudi na pomanjkanje alternativ in na to, da se ljudje težje odločijo za kandidaturo,” meni.
Še vedno je med županskimi kandidati trend rasti “neodvisnih” oziroma nestrankarskih kandidatov, četudi so mnoge v resnici podpirale stranke. Razlog za to je enostaven, meni Haček: “Ker politične stranke uživajo zelo nizko zaupanje in so nestrankarski kandidati že dve desetletji vedno bolj prepričljivi zmagovalci lokalnih volitev, se tudi kandidati, ki so sicer (celo vidni) člani političnih strank, skušajo prikazati kot nestrankarski, zbirajo podpise volivcev in se skušajo nekoliko distancirati od ‘svoje’ politične stranke oz. opcije. Seveda pa volivci tudi nismo tako zelo naivni, da tega ne bi opazili.”
Kot dodaja Kukovič, takšna kandidatura kandidatu omogoča, da se predstavi predvsem kot oseba z lastno vizijo in dobrim poznavanjem občine, ne pa kot predstavnik stranke. “Volivci so do strankarskih oznak pogosto zadržani, na lokalni ravni pa jih bolj zanimajo konkretni problemi in to, ali kandidat zna sodelovati ter stvari tudi izpeljati. Nestrankarska oznaka zato lahko nagovori širši krog ljudi,” je pojasnila.
Tudi ona ob tem opozarja, da nestrankarski status kandidata ne pomeni avtomatsko tudi njegove neodvisnosti; stranke so mu lahko pomagale z mrežo, organizacijo in mobilizacijo volivcev.
Lokalne koalicije lahko bistveno drugačne od državne
Na lokalni ravni se lahko povežejo tudi stranke, ki si jih na nacionalni ravni težko predstavljamo v isti koaliciji. Kukovič meni, da je prav tako, saj je bistvo lokalne politike reševanje konkretnih problemov, s katerimi se soočajo občani, ne pa ideološko razmejevanje. Takšno sodelovanje bi lahko bilo zgled tudi na nacionalni ravni, meni strokovnjakinja.
Haček pa ob tem opozarja, da imajo vodstva političnih strank iz središča države relativno majhen vpliv na to, kar se dogaja na lokalni ravni, “morda je ta vpliv nekaj višji na desni sredini v primerjavi z levo sredino, tudi zato, ker sta SDS in NSi terensko najbolje organizirani stranki”, poleg omenjenih je takšna še SD, ostale pa mnogo manj.
