5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

(VIDEO) Boleča klofuta za NSi tik pred evropskimi volitvami: njen nekdanji dolgoletni evroposlanec ni podprl njene liste, pač pa …

Piše: G. B. 

Že konec minulega leta, ko smo pisali o posebnem sporazumu med SLS ter nekdanjim evropskim poslancem, sicer predsednik prve demokratične vlade in nekdanjim prvakom SKD Lojzetom Peterletom, je bilo slutiti, da se Peterle oddaljuje od NSi. In imeli smo prav. 

Lojze Peterle, ki je bil tri mandate evropski poslanec, izvoljen na listi NSi, se je od te funkcije poslovil pred petimi leti, ko je sicer ponovno kandidiral, vendar ne več kot nosilec liste. NSi se je takrat odločila, da je čas za spremembe, zato je za nosilko liste nominiral Ljudmilo Novak, ki je bila na koncu kot edina z liste tudi izvoljena. Nekdanja predsednica NSi je bila za evropsko poslanko prvič izvoljena že leta 2004 skupaj s Peterletom, ko je bila širši javnosti neznana županja občine Moravče. Takrat je lista NSi nepričakovano osvojila prvo mesto in dva poslanska sedeža.

Ko se je NSi začela distancirati od Peterleta …

Po končanem tretjem mandatu v Bruslju se je Peterle dokončno vrnil v Slovenijo in postal predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Za vnovično kandidaturo se ni odločil, je pa lani ustanovil civilnodružbeno pobudo Zavezništvo SKD. O uporabi naziva Slovenski krščanski demokrati (SKD) se je moral tako najprej sporazumeti z vodstvom SLS, ki je pravna naslednica SKD, kar je tudi storil lani decembra. SLS je hkrati predstavila nosilca liste za evropske volitve Petra Gregorčiča.

Decembra lani sta se Peterle in Balažic sporazumela o uporabi naziva SKD. (foto: Bor Slana / STA)

Peterle je že takrat izrazil razočaranje, da ni prišlo do skupne liste NSi-SLS, tako kot se je to zgodilo leta 2014. Izrazil je tudi kritiko, ker je NSi za nosilca liste določila kar predsednika stranke Mateja Tonina, kar sicer ni v navadi pri drugih strankah. Predsednik osamosvojitvene vlade je večkrat izrazil tudi svoje zadržke do nerazumljive dvojne politike NSi. Denimo glede preiskovalne komisije o Golobovih poslih, ki so jo dejansko ves čas pomagali blokirati. Ko pa je ustanovitev komisije skoraj izsilil Državni svet RS, pa so takoj obrnili ploščo.

NSi ima problem

Nič čudnega torej, da je v zadnjih mesecih prišlo do vidnega distanciranja med Peterletom in vodstvom NSi, kar se je dokončno pokazalo v teh dneh, ko je Peterle pred evropskimi volitvami javno podprl listo SLS, predvsem njenega predsednika Marka Balažica, ki na listi SLS sicer kandidira na zadnjem mestu.

Peterletova poteza je zagotovo zelo huda klofuta NSi in njeni listi. Peterle namreč ni kdorkoli, navsezadnje je bil trikrat evropski poslanec. Očitno je za svojega naslednika sedaj nominiral predstavnika mlajše generacije Marka Balažica, ki je skupaj z Boštjanom Furlanom in Ožbejem Peterletom pred leti izdal knjižne zbirke intervjujev s pomembnimi osebami iz časa osamosvajanja Slovenije pod naslovom “Slovenija in pika”.

Glede na to, da NSi in SLS nagovarjata praktično isti bazen volivcev, se lahko zgodi, da bo Peterletova podpora SLS jeziček na tehtnici in da lahko NSi tokrat ostane brez predstavnika v Evropskem parlamentu. Navsezadnje pa je glavni problem NSi v tem, da njeno politiko kreira razvpiti gejevski lobi “Nevidna moč”, ki obvladuje tako tajništvo stranke kot tudi nekatere druge gospodarske gremije, povezane s tranzicijsko levico. Tudi v tem se skriva razlog, zakaj si NSi ni hotela ali pa ni upala dregniti v Golobove mafijske posle v Gen-I.

Sicer pa je dovolj zgovoren že komentar predsednika SDS Janeza Janše, ki je s tem verjetno spet razdražil Janeza Pogorelca, glavnega “odvetnika” prej omenjenega lobija in zapriseženega antijanšista.

Boleča točka NSi je namreč tudi monopol nad krščansko demokracijo, ki pa je sedaj nima več. Uradno je NSi naziv “krščansko-ljudska stranka” zamenjala s “krščanski demokrati” na kongresu v Vranskem leta 2013. Predstavniki pragmatične struje, ki sedaj obvladuje NSi, so namreč upali, da bo ta blagovna znamka okrepila NSi in da bo slednja v javnem mnenju brez težav prehitela SDS. Kar pa se ni zgodilo.

In navsezadnje: leta 2000, ko je zaradi podpore kontroverzni ustavni spremembi z zabetoniranjem proporcionalnega volilnega sistema v ustavo prišlo do razkola v SLS-SKD (ostalo je nato samo še ime SLS), se je novonastali stranki, ki jo je predsedoval sedaj že pokojni Andrej Bajuk (tedanji premier), pridružil tudi Lojze Peterle. Na volitvah istega leta je NSi uspela rešiti precejšen del razočaranega volilnega telesa, ki sicer ne bi prišel na volitve. Dosegla je osem poslanskih mest v DZ, kar je zelo soliden rezultat. Prav nenačelna politika, ki ji je NSi takrat oporekala in zaradi katere je sploh nastala, pa sedaj kroji njene sedanje poteze. Vprašanje je, ali se bo temu članstvo NSi uprlo ali bo raje zamižalo na eno oko.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine