Piše: Vida Kocjan
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je bil ustanovljen 25. aprila 1994, njegova tridesetletnica pa je v senci ene izmed največjih kriz socialnega dialoga doslej. Tripartitni socialni dialog se je namreč med vladanjem trenutne vlade znašel v hudi krizi. Na potezi je vlada, ki pa samo veliko govori in še več obljublja, naredi pa bore malo. Takšna je tudi bilanca njenega dvoletnega (ne)dela.
ESS je v treh desetletjih pomembno pripomogel k uspešni implementaciji ekonomskih in socialnih reform v procesih tranzicije, k vključevanju v EU in mednarodni ekonomski prostor. Področja delovanja ESS so: sklepanje socialnega sporazuma, socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, problemi zaposlovanja in delovnih razmerij, sistem kolektivnega dogovarjanja, cene in davki, ekonomski sistem in ekonomska politika, pravna varnost, sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope, soupravljanje delavcev, sindikalne pravice in svoboščine ter druge zadeve, ki se nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.
Še nikoli tako slabo kot zdaj
Socialni dialog v času samostojne Slovenije ni bil nikoli idiličen. ESS sestavljajo predstavniki sindikatov, delojemalcev in vlade, vsak izmed njih pa ima drugačna pričakovanja in vidi izzive na drugih področjih. Obdobja so bila različno zahtevna, nekatera tudi krizna, Vendar take krize, kot jo spremljamo zdaj, ni bilo še nikoli.
Za čas pod vladajočo koalicijo Gibanja Svoboda, SD in Levice lahko rečemo, da je v primerjavi z dosedanjimi obdobji skoraj idiličen. Kljub temu socialni dialog ne deluje, četudi je koalicija pred dvema letoma obljubljala vse kaj drugega. Vse naj bi teklo kot po maslu – še hitreje od tistega, kar so pričakovali, je napovedoval Robert Golob.
Vlada po svoje, dialoga ni
Dialog je nato zelo hitro potihnil. ESS je razpadel sredi julija 2023, ko so delodajalci izstopili iz njega. Kot razlog za izstop so navedli vladne kršitve pravil ESS, med drugim sprejemanje zakonskih predlogov, kar naj bi potekalo neodvisno od ESS. Tripartitni socialni dialog je tako vse odtlej zamrznjen.
Sindikalna, delodajalska in vladna stran so se na sestanku pri predsedniku vlade Robertu Golobu prejšnji teden dogovorile za pripravo protokola o sodelovanju. Protokol šele pripravljajo, ko ga bodo podpisali, pa naj bi ESS vnovič zasedal. Po navedbah resornega ministra za delo Luke Mesca bi ESS “lahko zasedal že maja”, kot se je izrazil. Ker je Meščev poudarek na “lahko”, je o nadaljnji učinkovitosti vlade pri reševanju socialnega dialoga mogoče izraziti močan dvom.
Dnevi obžalovanja, ne veselja
Podobno so ocenili tudi v gospodarstvu. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček je namreč na srečanju z novinarji ocenil, da je namen srečanja pri predsedniku vlade “bolj proslavljanje obletnice delovanja ESS kot pa resno pogajanje o tem, kako znova vzpostaviti socialni dialog”. V navezavi na to je izpostavil: “Mi menimo, da ni kaj proslavljati, ti dnevi so dnevi obžalovanja, da nismo sposobni preseči razlik.”
Ponovil je, da so delodajalci lanskega julija zamrznili socialni dialog zaradi “grobih kršitev pravil ESS” in da njihove zahteve po podpisu protokola o pravilih sveta in enakovredni obravnavi ni nikoli izpolnila. Prav tako na rezultat nista vplivali delovni skupini za spremembe zakona, ki urejata evidenco delovnega časa in področje davkov, je dodal. Predstavniki GZS se srečanja z Golobom sprva niso nameravali udeležiti, a so si premislili.
Simič: “Ljudje se bojijo”
Nasploh velja, da so gospodarstveniki med vladanjem te vlade do nje precej popustljivi. Takšno je bilo tudi mnenje več udeležencev pogovora, ki ga je prejšnji teden v Ljubljani pripravil gospodarski forum stranke SDS. Vodil ga nekdanji gospodarski minister in predsednik odbora za gospodarstvo pri strateškem svetu SDS Zdravko Počivalšek. Naloga vlade, politike, strokovne javnosti in predstavnikov gospodarstva bi zdaj morala biti ustvarjanje stabilnih, predvidljivih in gospodarstvu ugodnih razmer. “Vzpostaviti je treba sistem, ki bo omogočal, da bomo na strese odgovorili hitro, učinkovito, da bomo reševali prave in specifične potrebe gospodarstva,” je dejal Počivalšek.
Ob tem je opozoril, da na eni strani ne smemo zatirati gospodarstva z dodatnimi davki, na drugi strani pa ni potrebe, da bi mu dodatno pomagali, ko so razmere dobre. Temeljni izziv gospodarstva je izboljšanje produktivnosti. Potrebna je debirokratizacija, na kar je opozoril tudi davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS Ivan Simič, poudaril pa je, da za to ni veliko možnosti. “Zdajšnja vlada v dveh letih ni nič naredila na področju debirokratizacije, premalo pa je tudi opozoril iz gospodarstva,” je opozoril. “Ljudje se bojijo zato, ker bodo, če se bodo izpostavili, imeli težave, saj se bodo spravili nanje, dobili bodo kazni in tako naprej,” je dodal Simič. Da se gospodarstva premalo sliši, je ocenil tudi nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.
Odgovorna je vlada
Nekdanji minister za delo Andrej Vizjak (2012−2013, tj. v drugi vladi Janeza Janše), ki mu je kot zadnjemu uspelo pod streho spraviti dve večji reformi, povezani s pokojninsko in delovno zakonodajo, pa je za STA poudaril, da je socialni dialog zahtevna in odgovorna naloga. Za usklajevanje zakonskih predlogov si je treba vzeti čas in postaviti roke. Pogajanja morajo biti po njegovih besedah intenzivna, potekati morajo vsaj trikrat na teden po štiri ure.
Vizjak je izpostavil, da mora pogajanja voditi minister s pooblastili in na vladi sprejetimi izhodišči “in ne neki uradnik”. Pogajalec mora utrditi občutek, da si resnično želi uravnoteženih rešitev, ne pa da se pogaja samo zaradi vtisa, na koncu pa sprejme vnaprej določeno rešitev, je opozoril. “Nujno je pazljivo prisluhniti zahtevam oz. interesom vseh strank, izluščiti ključne zahteve in najti presečne interese oz. zahteve,” je pojasnil. Dodal je, da mora vsaka stran na koncu pogajanja skleniti določen uspeh pri ključnih zahtevah, “da v svoji bazi utemelji uspešen zaključek pogajanj”.
Trenutni konflikt je po njegovi presoji nastal zato, ker vlada Roberta Goloba socialnega dialoga “ni začela z željo po sodelovanju, spoštljivo, upoštevajoč enako interese vseh strani”. Neenakovredno obravnavo je posebej očital ministru za delo Luki Mescu. “Sicer je bilo to jasno že ob imenovanju predstavnika Levice za ministra za delo. Ta neposrečena izbira je vzrok za vse težave, ker gre za preveč favoriziranja zahtev delojemalcev in neutemeljeno ignoriranje zahtev delodajalcev. Pri delodajalcih ni vzpostavil spoštovanja in zaupanja, da želi prisluhniti in upoštevati tudi njihove zahteve,” je dejal Vizjak. To so začutili tudi delojemalci.
Andrej Vizjak je prav tako opozoril, da je šlo v času te vlade precej pomembnih zakonskih in podzakonskih aktov mimo ESS, “kar je zelo slabo in nesprejemljivo za uspešen socialni dialog. Delodajalci in sindikati niso prav nič krivi za nastale razmere”. “Delodajalci so ugotovili, da na tak način nima smisla sodelovati, pri čemer jim dam prav. Če bo vlada s takšno prakso nadaljevala, delovanja ESS ne bo,” je dodal nekdanji uspešen minister za delo Andrej Vizjak.
OZS: Gospodarstvo nima več časa
O socialnem dialogu in odnosu do gospodarstva so prejšnji teden govorili tudi v upravnem odboru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Podpredsednik OZS Peter Pišek je dejal, da pogreša posluh vlade za gospodarstvo. “Za nas ni pomembno, ali je vlada leva ali desna, za nas je pomembno, da dela v korist gospodarstva, ki polni državno blagajno,” je poudaril.
“Samo čakati na to, da bo bolje, ne moremo. Gospodarstvo nima več časa. Že zdaj se ve, na katerih področjih bodo obremenitve gospodarstva,” je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice iz Logatca Bogdan Oblak. Tudi nekateri drugi člani upravnega odbora OZS so menili, da je treba pred predsednikom vlade Robertom Golobom nastopiti ostreje. V OZS bodo zahteve obrti in podjetništva premierju in ministrom predstavili na majskem forumu, povezanem z obrtjo in podjetništvom. Bo potem kaj bolje? Najverjetneje ne.
ESS ne deluje, izgubljena priložnost
Konfederacija sindikatov Slovenije je v izjavi za javnost zapisala, da je bila ustanovitev Ekonomsko-socialnega sveta pred 30 leti zgodovinski dogodek. Zaradi njega je namreč Slovenija danes bistveno drugačna, predvsem bistveno boljša, kot bi bila brez razvitega tripartitnega socialnega dialoga, ki se je skozi vsa leta odvijal znotraj ESS. Odločilno je pripomogel k sprejemanju ukrepov in zakonodaje, ki so povečevali blaginjo prebivalcev Slovenije in socialno pravičnost s preprečevanjem povečevanja socialnih razlik. Zadnja leta se ESS kljub temu sooča z velikimi težavami v navezavi na svoje delovanje. Premalo si prizadeva za doseganje sprejemljivih kompromisov, sprejetje soglasja med socialnimi partnerji pa je vse zahtevnejše in tudi redkejše.
Opozorili so, da ESS ta čas ne deluje, tripartitni socialni dialog je paraliziran, invaliden, kjer pa obstaja, je prepuščen ad hoc usklajevanjem, in sicer brez jasnih pravil in standardov. Čim dlje bo takšno stanje trajalo, težje bo znova vzpostaviti njegovo delovanje. Obstaja bojazen, da bo Slovenija v primeru odsotnosti ESS nadaljevala po napačni poti, kar vključuje bolj ali manj improvizirano in nesistematično socialno-ekonomsko politiko zadnjih let. Vsi sodelujoči v ESS bi se morali zavedati, da je tripartitni socialni dialog pomembnejši od posamezne organizacije, članice ESS, torej pomembnejši od kratkoročnih ter celo srednjeročnih parcialnih interesnih ciljev posamezne organizacije. Prav tako presega mandat posamezne vlade in dolgoročno vpliva na pogoje za razvoj države in družbe. To spoznanje bi moralo vsakega deležnika v dialogu voditi k trudu, da ESS čim prej znova začne delovati. Dodali so, da je Pergam zavezan k socialnemu dialogu v okviru ESS, v katerem dejavno sodeluje že vse od njegove ustanovitve, zato se njegovega pomena, dodane vrednosti in posledic njegove nedejavnosti zelo zaveda. Nazadnje so izpostavili: “Tridesetletnica obstoja ESS pa mineva z grenkim priokusom, da ESS ne deluje in da je opuščanje njegovega potenciala v času, ko so pred Slovenijo veliki reformni in drugi izzivi, izgubljena priložnost.”
