Piše: C. R.
Kitajska pande že desetletja uporablja kot diplomatsko orodje, diplomacije z živalmi pa se bo v prihodnje posluževala tudi Malezija. Tamkajšnje oblasti so namreč napovedale, da bodo državam, ki kupujejo njeno palmovo olje, začele podarjati te velike ogrožene opice. Okoljevarstveniki medtem poudarjajo, da je ključna njihova zaščita v naravi.
Največjo grožnjo orangutanom po navedbah Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) predstavlja izguba habitata spričo sečnje gozdov, razvoja infrastrukture in širjenja kmetijskih dejavnosti, zlasti nasadov palmovega olja.
“Z uvedbo ‘orangutanske diplomacije’ bomo svetu pokazali, da je Malezija zavezana ohranjanju biotske raznovrstnosti,” je na omrežju X zapisal malezijski minister za surovine Johari Abdul Ghani in podjetja, ki proizvajajo in trgujejo s palmovim oljem, pozval k sodelovanju z nevladnimi organizacijami pri zagotavljanju strokovnega znanja o divjih živalih v Maleziji.
Okoljevarstveniki proizvodnji palmovega olja očitajo, da spodbuja uničevanje deževnih gozdov v Maleziji in Indoneziji, ki skupaj proizvedeta večino svetovne proizvodnje tega blaga, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
WWF je v luči napovedi diplomacije z orangutani sporočila, da bi se morale malezijske oblasti osredotočiti predvsem na zaščito orangutanov v njihovem naravnem okolju, v čemer bi jih morali podpreti njihovi trgovinski partnerji, navaja britanski BBC.
Po podatkih WWF na otoku Borneo živi približno 105.000 orangutanov, katerih ime pomeni “gozdni človek”, na Sumatri pa nekaj tisoč.
Zgled živalski diplomacije je Kitajska, ki pande že desetletja uporablja kot diplomatsko orodje. Peking priljubljene medvede običajno posodi prijateljskim državam v zameno za visoko najemnino ali pa na ta način skuša prispevati k izboljšanju dvostranskih odnosov.