Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija objavljamo reportažo z velikega opozicijskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer so ljudje zahtevali odstop nesposobne in škodljive Golobove vlade. Pišemo o škandaloznih razkritjih v primeru kanala CO, ki močno bremenijo uslužbenko Mestne občine Ljubljana, še bolj pa ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Objavljamo intervjuja z zdravnico in kandidatko Slovenske demokratske stranke za poslanko Evropskega parlamenta Alenka Forte ter poslanko državnega zbora Alenko Jeraj. Pišemo o napovedani referendumski jeseni ter o veliki noči, ki je praznik upanja. Z Demokracijo boste vedeli več!
V četrtek, 21. marca 2024, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal veliki shod slovenske pomladi. Udeležilo se ga je več deset tisoč zavednih državljank in državljanov. Prišli so tudi iz najbolj oddaljenih krajev in pokazali, da jim ni vseeno, da so razmere v državi vedno bolj nevzdržne, saj se vse skupaj spreminja v kaos in anarhijo. Vihrale so slovenske zastave, donela je slovenska glasba, nepregledna množica ljudi pa je aktualni vladi jasno sporočila, da je dovolj, da je čas za njen odhod. Nekateri so svoje mnenje izrazili z oblačili, drugi z zastavami, prav vsi pa s svojo navzočnostjo in svojimi glasovi. Udeleženci so držali v rokah tudi številne atraktivne in inovativne transparente. Opozarjali so tudi na razraščajočo se korupcijo. Shod slovenske pomladi je bil prijavljen in organiziran, vlada pod vodstvom Roberta Goloba pa se je tistega dne skrila. Odšli so iz Ljubljane, sejo vlado so imeli dan prej, v sredo, kar ni običajno.
Shod se je začel ob 17. uri. Množico so nagovorili predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, podpredsednik SDS in kandidat za evropskega poslanca Aleš Hojs, mladi kmet Gregor Planko in poslanec SDS Andrej Kosi. Shoda sta se udeležila tudi evropska poslanca in kandidata na prihodnjih volitvah za evropski parlament Romana Tomc in Milan Zver. Med udeleženci so bili tudi drugi kandidati za evropske poslance in nekateri poslanci zdajšnje sestave državnega zbora.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Se nam obeta referendumska jesen?
V največji opozicijski stranki tako predlagajo, da bi državljane vprašali, ali so za to, da vlada, ki jo vodi Robert Golob, konča svoj mandat in se razpišejo predčasne volitve poslancev v DZ. Po besedah Jelke Godec bi sicer trajalo »kar nekaj časa«, če bi naštevali vse slabe odločitve oz. poteze Golobove vlade, a med drugim v SDS vladajoči koaliciji očitajo slabšanje položaja gospodarstva ter odsotnost posluha za pomoč gospodarstvenikom, ohranjanje delovnih mest in same produktivnosti. Prav tako vladi očitajo neizpolnjevanje obljub na področju zdravstva ter napačno ravnanje med drugim na področju kmetijstva, korupcije, notranjih zadev in popoplavne obnove. »Vse laži in obljube, ki jih danes slišimo oziroma smo jih slišali v preteklih dveh letih, postavljajo Slovenijo v položaj, ko ni več konkurenčna na evropskem trgu. Če bo ta vlada nadaljevala svoje delo, bo verjetno njena podpora padla na nič odstotkov, vendar bo takrat za Slovenijo prepozno,« je prepričana Godčeva. O tem, ali pričakuje, da bodo v SDS s predlogi za razpis posvetovalnih referendumih ob aktualnih razmerjih v parlamentu uspešni, pa je Godčeva dejala, da je to priložnost tudi za koalicijo, da se vpraša o zaupanju vanjo. Referendum pa bi dal tudi jasen odgovor na vprašanje, ali si ljudje želijo predčasne ali redne volitve in bo država še nadaljnji dve leti umirala na obroke, je dejala. Opozicija ima sicer za preverjanje trdnosti koalicije na voljo tudi druga parlamentarna orodja, med drugim interpelacijo vlade in konstruktivno nezaupnico, kar je po besedah Godčeve tudi vedno na mizi. Preizkušnja za koalicijo pa je tudi vsakokratno glasovanje o predlaganih zakonih, je dodala.
Bandlju iz Gen-I 7.320 evrov, Zdolšku 88.663 evrov, 10.733 evrov Kolenko Helblovi
V Tarči Erike Žnidaršič sta bila prejšnji teden dva odvetnika, ki ju plačuje državni Gen-I. Mnenje odvetniške pisarne Mirka Bandlja, s katerim je uprava Gen-I državne svetnike poskušala prepričati, da ne bi preiskovali poslov Roberta Goloba v preteklosti, je državni Gen-I stalo 7.320 evrov. To kaže izpisek plačil iz Gen-I, v katerem se 6. marca pojavi plačilo odvetniški pisarni, ki jih običajno plačuje GEN-I. V ceni bi lahko bila še kakšna storitev. Hipotetično tudi nastop v Tarči Erike Žnidaršič, kjer je Mirko Bandelj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejšnji teden delal za interese Goloba in njegovega vodstva Gen-I, ki poskuša preprečiti preiskavo nenavadnih poslov tega podjetja v preteklosti, denimo nakazila 103.000 evrov podjetju, ki ga je ustanovila in dolgo vodila novinarka državnega portala Siol.net, pozneje pa portala necenzurirano.si Vesna Vuković. Zdolšek iz Gen-I dobiva veliko več. Ni mogoče izključiti niti, da bo plačil Bandlju iz Gen-I v prihodnje še več. To bodo pokazali izpiski v prihodnjih mesecih. Za zdaj pa stanje za zadnja tri leta kaže, da je Gen-I Odvetniški pisarni Mirko Bandelj 7.320 evrov nakazal 6. marca 2024.
Nova škandalozna razkritja v primeru kanala C0
Zoran Janković je v velikih težavah, v težavah je tudi mestna uslužbenka Špela Mazej. Upravno sodišče s sodbo s 1. marca 2024 zahteva vnovično odločanje o sklepu Agencije RS za okolje iz leta 2015, po katerem za graditev kanalizacijskega voda C0 prek ljubljanskega vodonosnika ni potrebna presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje. Špela Mazej naj bi bila na preiskovalni komisiji krivo pričala. Preiskovalna komisija državnega zbora glede projekta kanala C0, ki jo vodi poslanka Anja Bah Žibert (SDS), je pridobila dodatno gradivo – posnetke obiskov Špele Mazej, uslužbenke Mestne občine Ljubljana (MOL), na domu lastnika zemljišč na trasi, kjer potega graditev tega kanalizacijskega voda. S posnetkov pa tudi na podlagi pričanja na preiskovalni komisiji se pojavlja sum storitve kaznivih dejanj. Na podlagi tega je Anja Bah Žibert kot predsednica komisije sporočila, da bo to naznanila pristojnim organom, to je organom pregona. Mazejevi očitajo krivo pričanje, saj je pred komisijo zatrdila, da nikoli ni ravnala po navodilih župana Zorana Jankovića. Pridobljeni posnetki pa kažejo prav nasprotno.
Intervjuja: Alenka Forte in Alenka Jeraj
Kandidatka za evropsko poslanko Alenka Forte, sicer zdravnica in nekdanja državna sekretarka, je v intervjuju za Demokracijo spregovorila o svojih programskih prioritetah, pa tudi o zdravstvu. »Pri zelenem prehodu pa bomo tudi morali biti bolj pazljivi. Nekateri ukrepi se zdijo naravnost nerazumni, recimo na področju kmetijstva nedavna razprava o obnovi narave, pa tudi pri industriji. Če naša podjetja zaradi strogih standardov in novih zelenih smernic ne bodo globalno konkurenčna, nismo s tem prehodom naredili nič dobrega za naše državljane. V EU prav gotovo potrebujemo zeleni prehod, vpliva podnebnih sprememb ni mogoče zanikati, ampak potrebujemo pameten prehod, predvsem v energetsko neodvisnost, ki pa ne sloni samo na vetrni in solarni energiji. Uravnotežiti je treba razvoj in hkrati skrbeti za konkurenčnost ob hkratnem spoštovanju naravnih virov,« je med drugim dejala.
Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je pojasnila razloge, zakaj Levica tako privilegira pripadnike manjšin: »Dejstvo je, da Gibanje Svoboda nima nobenega programa, zato vse skupaj vodi Levica, ki uresničuje svoj program. Namesto da bi na ministrstvu za kulturo prvenstveno skrbeli za slovensko kulturo, utrjevanje slovenske identitete in slovenskega jezika, se ukvarjajo in širijo pravice tistih, ki jim slovenščina ni materni jezik.«
Učitelji o izzivih z učenci priseljenci: »Ti otroci potrebujejo sistematičen pouk slovenščine«
Zakon o kulturnih pravicah pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ je torej še v postopku, in kot smo poročali v prejšnji številki, vlagatelji k debati niso povabili stroke. Člen 5 a, ki bi Sloveniji nalagal izvajanje in financiranje dopolnilnega pouka materinščin v šolah, je bil sicer izločen, vendar predlagani zakon v več pogledih ostaja sporen. V naslednjih vrsticah bomo poskušali pokazati še en vidik, ki bi ga bilo nujno treba upoštevati, preden se sploh kdo odloči za podoben zakon. Vprašali smo se, kako je danes s priseljenci iz nekdanjih republik SFRJ v šolah, kako se integrirajo in učijo slovenščine. Kaj bi bilo, če bi jim bil predpisan dopolnilni pouk njihove materinščine, so nam zaupali nekateri učitelji. Imena učiteljev, ki so z nami delili svoje izkušnje z učenci, ki so se v Slovenijo priselili iz nekdanjih republik SFRJ, hranimo v uredništvu. Tako je ena od vprašanih učiteljic za naš tednik dejala, da je v šolah sicer vedno določen del učencev in dijakov, katerih starši so priseljeni, in da so se nekoč dijaki večinoma po svojih najboljših močeh trudili govoriti slovensko: »To je bil pogovorni jezik in nobene dileme ni bilo, kateri jezik se govori. V medsebojni in neformalni komunikaciji so pogosto govorili svoj materni jezik. Pouk je seveda nemoteno in brez razlik potekal v slovenščini. Za dijake brez znanja slovenščine so bile organizirane in tudi dosledno izvajane ure dodatnega pouka, ki so ga dijaki obiskovali enako kot druge učne ure,« pravi učiteljica in ugotavlja, da danes ni več tako, saj se pogosto zgodi, da otrok sedi in gleda učiteljico, ki govori z njim slovensko, potem pa reče: »Ne razumijem.«
Macronov vojaški bravado*
Francoski predsednik Macron je omenil možnost napotitve francoske divizije v Ukrajino. Bravado za kompenziranje nemoči na domačem političnem odru. Francija za vojno avanturo nima zadosti ljudi in materiala, saj za resno vojno operacijo nima niti zadosti streliva. V februarju so nekateri mediji in spletna omrežja objavili načrt, ki naj bi ga bili izdelali v britanskem generalštabu. Po tem načrtu naj bi države članica zavezništva Nato v Ukrajino poslala vojaške enote, ki bi se razpostavile ob belorusko-ukrajinski meji in na zahodnem bregu Dnepra. Takšna razpostavitev bi nevtralizirala Belorusijo kot izhodiščno bazo za morebitno novo rusko invazijo s severa, na južni fonti pa preprečila morebitni prodor ruske vojske proti Odesi, saj bi v nasprotnem primeru tvegali odprt spopad z Natom. Takšna razpostavitev bi tudi sprostila precej ukrajinskih enot, ki bi jih lahko nato uporabili v vojnih operacijah proti Lugansku in Donecku. Avtentičnost načrta sicer ni potrjena in tudi nobena država ni ob njegovi objavi potrdila svoje udeležbe, Nemčija in Češka sta pravzaprav izjavili, da ne nameravata poslati vojakov v Ukrajino. Tudi del zahodne javnosti je izrazil nasprotovanje temu načrtu, pa naj bo resničen ali ne. Rusofili so se pridušali, da tak načrt vodi v tretjo svetovno vojno, nekateri drugi pa so izražali skrb, da je to signal Zahoda Kijevu, naj se odreče vzhodu države, češ, zahodno polovico Ukrajine smo vam pripravljeni pomagati ubraniti, vzhodnega dela pač ne.
V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Lucija Kavčič, Bogdan Sajovic, Andreja Valič Zver, Štefan Šumah in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!