Piše: I. Čuk
Čeprav so Južnega Sokola ustanovili leta 1863, se to gibanje do prihoda dr. Viktorja Murnika nikakor ni moglo razviti. Njegov prihod v Sokola in njegovo delovanje je dalo nov zagon sokolstvu in s tem seveda celotni telesni kulturi.
Njegova udarna vodila: »Da se Slovencem pridobi in ohrani življenje, polno vrednosti in časti, ko gre za to, da si Slovenec pridobi in ohrani popolno pravico, ponosno se udariti na prsi in zaklicati: »Slovenec sem in – kdo je več?!««, so postala vodilni temelj slovenskega telesnokulturnega razvoja.
Najpomembnejši dejavnik za razvoj slovenske telesnokulturne stroke je bila ustanovitev vaditeljskega zbora 1896, ko se prične načrtno izobraževanje na področju telovadbe. Takratna telovadba je obsegala proste vaje, vaje na orodju, atletiko, plavanje, plezanje, sabljanje, rokoborbo, dviganje uteži, sokoli pa so tudi začetniki slovenske odbojke in košarke. Tečajniki so kot plamen raznesli sokolstvo po Sloveniji in pred drugo svetovno vojno je bilo sokolov preko 40.000 (z besedo štirideset tisoč), športnikov pa le nekaj več kot 20.000 (z besedo dvajset tisoč) v vseh takratnih športnih društvih. Leta 1898 so sokoli na podlagi Murnikove misli: »Ženska naj vadi ženske«, ustanovili ženski vaditeljski zbor. Od takrat dalje ženske neprekinjeno enakopravno delujejo na področju telesne kulture. Tudi njegova misel o večstopenjskem izobraževanju oziroma usposabljanju na področju telesne kulture še vedno živi.
Kot pravnik je postal tajnik trgovsko obrtne zbornice Vojvodine Kranjske. Na njegov predlog sta bila ustanovljena tako ljubljanski sejem, kot tudi trgovska akademija (danes srednja ekonomska šola v Ljubljani). Kot izjemno zaveden Slovenec je prvi povezal pomen telesne kulture za narodno gospodarstvo. Njegove najpomembnejše misli so : »Čas je, da začnemo hoteti denar!«, »Narod potrebuje bogastva tudi, da laže prenese neizogibne krize gospodarstva. Znanost in umetnost ne procvitata v siromašnem bednem narodu.«, »Ona želja, narediti to, kar zna kdo drug, in narediti še več: ta želja izvira iz zdrave častihlepnosti, zdrave tekmovalnosti.«, »Treba je še pametne in zdrave gospodarske politike države, ki ustvarja pogoje, ki jih posameznikom ni mogoče ustvariti in preprečuje posameznikom nepremagljive ovire.«, »Čim več bo zasebnih podjetij, velikih in malih, industrijalnih, obrtnih, trgovskih, ki bodo imela dela in čim več ga bodo imela, bolj bo narod bogat.«; »Kolikost in kakovost delovne sile človeka sta odvisni od zdravja, moči in vztrajnosti telesa ter od moralnih in duhovnih vrlin.«, »Vsak poklic ima slabe strani, škodljive zdravju in moči. Tudi kmetu je treba telovadbe. Prava telovadba očvršča in poživlja.«, Prihranki pa bi se s telovadbo dosegli tudi še na drug način. Ker ni dvoma, da bi bilo manj bolezni, bi bilo tudi manj stroškov za bolezni.«, Najboljša in najcenejša zdravilnica je telovadnica.«
Za razširjanje svojih idej je leta 1904 postal tudi založnik Sokolskega vestnika, kjer je dosledno razvijal slovensko izrazje. Prvi je postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid, ko nas je vključil v najstarejšo mednarodno športno zvezo, mednarodno telovadno zvezo, in od leta 1907 Slovenci tekmujemo na svetovnih prvenstvih. Prav tako, je zaradi njegovega delovanja Ljubljana že leta 1922 pripravila svetovno prvenstvo v telovadbi in v ta namen zgradila v Zupančičevi jami stadion za več kot 55.000 (z besedo petinpedeset tisoč) gledalcev. Tega leta se je telovadna vrsta pod vodstvom dr. Murnika prvič zavihtela na zmagovalni oder, njegov telovadec Peter Šumi pa postane prvi Slovenec z nazivom svetovni prvak. Leta 1928 postane dr. Murnik prvi slovenski vaditelj, katerega telovadna vrsta je osvojila olimpijsko odličje. Telovadni plesi po katerih je bil znan so se v svetovnih razmerah razvili v tekmovalno ritmiko in tekmovalne telovadne plese (»športno aerobiko«). S svojimi zapisi o telovadbi in telesni kulturi, razvojem izrazja, meroslovja je tudi prvi slovenski znanstvenik na področju telesne kulture. Za svoje delovanje je prejel državniška odlikovanja: francosko Legijo časti, češkoslovaškega belega leva, v kraljevini Jugoslaviji Svetega Save II.vrste in po drugi svetovni vojni orden zaslug za narod I.stopnje.
Na vseh področjih telesne kulture, kot sokol, telovadec, športnik, vaditelj, organizator, založnik, pisec, raziskovalec in znanstvenik, je postavil temelje, na katerih se je razvijala slovenska telesna kultura in se še vedno razvija. Upravičeno zgodovinsko razgledana strokovna javnost sprejema dr. Viktorja Murnika za očeta slovenske telesne kulture. V oktobru bo Narodni muzej Slovenije na Metelkovi pripravil razstavo v čast dr. Murnika.
Leta 2006 je bil v Muzeju novejše zgodovine posvet o življenju in delu dr. Viktorja Murnika. Vodja posveta Dr. Aleks Leo Vest je posvet zaključil z besedami: »Po vsem slišanem se samo po sebi postavlja vprašanje: »Ali bi moral Dr. Viktor Murnik posmrtno dobiti Bloudkovo nagrado ali bi moralo biti obratno in bi Stanko Bloudek moral dobiti Murnikovo nagrado?«. Po osemnajstih letih od tega posveta pa je že čas, vsaj upanje ostaja, da tudi še tisti nejeverni Tomaži, ki nekritično sprejemajo ideološke resnice, prisluhnejo objektivnim zgodovinskim dejstvom in sprejmejo poimenovanje dr. Viktorja Murnika za očeta slovenske telesne kulture.
