Piše: C. R.
Glede na to, kako medijski mainstream skuša zanetiti čim večji odpor proti zdravnikom zaradi aktualne stavke, je razumljivo, da zdravniki sami opozarjajo, v kakšnem položaju so v resnici.
V nadaljevanju objavljamo zapis na facebooku s strani zdravnika Blaža Trotovška:
Berem odzive na stavko, čeprav mi je popolnoma vseeno kaj ljudje mislijo o tem. Ja, jaz stavkam! Nisem umaknil soglasja, a stavkam. Kako? Tako da sem prišel v službo prejšnji petek. Operiral dopoldan in bil dežuren popoldne in ponoči. Že v večernih urah med dežurstvom je sledil klic o možnosti za presaditev jeter pacientki, ki je imela pred sabo največ še 3 mesece življenja. In ni alkoholičarka. Je stara nekaj čez 40, mama 3 majhnih otrok, nič kriva za bolezen, ki jo ima že od rojstva. In zanimivo, tudi zdravniki nismo nič krivi za njeno stanje – narava igra svojo igro. Mi se ji le upiramo – brez upanja na dokončno zmago: večno življenje.
Zjutraj, po dežurstvu, je ena ekipa odšla po organ, mi smo pripravljali pacientko na poseg. Točno opoldne, se je začel obračun, tokrat v operacijski dvorani. Boj nas je bilo 12 zdravstvenih delavcev vsi na isti strani. Tadeja Kolar– kardiokirurginja, jaz,
Miha Petrič, Benjamin Hadžialjević, operacijske medicinske sestre Tina, Mateja in še dežurne so pomagale. Tudi anesteziolog, ki je rabil pomoč Urše in sester: ja znani Bojan Kontestabile, ki so ga pred nekaj tedni sramotili zaradi ponesrečene a povsem realne primerjave s čistilkami je bil zraven. In hvala bogu da je bil. Izjemen strokovnjak, ki vsako prosto popoldne s sinom in tastom vihti lopato ob njegovi “luksuzni” vili. Boj smo bili 14 ur in ga nadaljevali v nedeljo med mojim ponovnim dežurstvom, ter nato še v torek. In včeraj, po enem tednu smo začeli verjeti da nam je uspelo. Takih posegov v svetu opravijo le nekaj in vsak je primer zase. No v nedeljo sem dežural. Kako sem dežural vam lahko pove nekdo iz vrha slovenske politike, saj sem med njegovo obravnavo skakal v operacijsko in je moral kar dolgo čakati, kar praviloma te osebe ( po raznih pravilniki in uredba ne smejo). Mislim da smo naredili 9 posegov v dežurstvu in skrbeli za več kot 100 pacientov na oddelkih in intenzivnih (25 postelj +…). V ponedeljek sem ob 8h začel s študentskim izpitom in študent je znal zelo lepo. Vlil mi je upanje v to, da ko bom jaz rabil pomoč, me bo obravnaval slovenski zdravnik, ki obvlada!!!!
Ob 14.35 sem se odpravil domov – precej utrujen. OD STAVKE!!!!
Sprašujem vas koliko je bilo moje delo vredno. Ne vem. Vem pa da si zaslužim in tudi večina mojih kolegov VAŠE GLOBOKO SPOŠTOVANJE in korekten odnos. Vi pa imate SVETO PRAVICO DO DOBREGA IN DOSTOPNEGA ZDRAVSTVA, ki pa ga ni omogočila nobena vlada. Ta pa še najmanj. Zlobiranega in nesposobnega Bešiča Loredana, ki je vsaj 200 milijonov prelil v žepe Bitencu podobnih bi bilo treba pomočiti v kletki v Ljubljanico.
Ja in na žalost dobre zdravnike bo treba dobro plačati: vendar kot sva govorila včeraj z Erikom Brecljem – po storilnosti in kvaliteti dela.
Šalehar je v eni od kolumn zapisal da ne ve ali je lev ali desen. Da le želi živeti v državi kjer je delo vrednota. Vrednost vrednote pa bo potrebno jasno določiti!!!
Komentar verjetno ni potreben.