Piše: G. B.
V novi številki Demokracije, ki zaradi slovenskega kulturnega praznika tokrat izjemoma izide že dan prej, lahko preberete, kako se na odprti sceni spopadajo plenilci tranzicijske levice. Spopad zaradi projekta Litijska 51 postaja že pravcato mesarsko klanje, v članku pa tudi razkrivamo, kako je Dominika Švarc Pipan že v preteklosti izsiljevala lastno stranko, saj sprva ni bila predvidena za ministrico v Golobovi vladi. Razkrivamo vso grozljivo razsežnost novega predloga medijskega zakona, ki je povrh vsega še v nasprotju z ustavo, razkrivamo pa tudi ignoranco Golobove vlade do zahtev stavkajočih, pa naj bodo to uradniki, zdravniki, itd. Pišemo tudi o tem, zakaj nujno potrebujemo drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, nad katerim pa vlada ne kaže nobenega navdušenja.
Vladna koalicija je očitno prestopila Rubikon – dve od treh koalicijskih strank sta se v minulem tednu začeli spopadati na odprti sceni. Postavlja se vprašanje, kako se bodo na to odzvali politični botri in kako bo to vplivalo na prihodnja politična razmerja. Očitno je pri Golobovem »šamanskem plesu« vrag dokončno vzel šalo. Vse tiste drobne neposlušnosti še vedno strastno samozavestnega, a hkrati neukrotljivega premierja Roberta Goloba v razmerju do Milana Kučana so se dejansko skoncentrirale v eno samo točko nesporazuma – in to je zahteva, da se Golob nemudoma znebi najpomembnejše dame v svojem krogu. Ne, to ni Tina Gaber, pač pa Vesna Vuković, tista operativka, za katero mnogi analitiki ocenjujejo, da bi bil brez nje Golob povsem izgubljen. »Z njo mu je težko, a brez nje bi mu bilo še veliko teže,« naš vir ocenjuje vlogo generalne sekretarke Gibanja Svoboda, ki se še vedno noče posloviti od Golobovega medijskega biltena, tj. spletne strani Necenzurirano. Poleg Kučana so Golobu tudi Zoran Janković, Gregor Golobič in Aleksander Čeferin svetovali, če že ne ukazali, da se mora znebiti Vukovićeve za vsako ceno. Ta je namreč prevzela vlogo, ki jo je v LDS nekdaj imel Gregor Golobič (spomnimo, bil je kar precej let generalni sekretar LDS, ki je namesto Janeza Drnovška odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar je zadevalo stališča stranke, ob tem pa operativno deloval kot kadrovik v gospodarstvu), a hkrati to vlogo vzela »preveč zares« (beri: svojeglavo) in s tem spravila projekt »poslednje bitke Kučanove generacije« v resno nevarnost, da se trajno pohabi in prepusti pobudo opozicijski SDS, ki zadnje čase vse bolj obvladuje teren z javnimi tribunami.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Protiustavni predlog zakona o medijih
Da bo Golobova vlada posegla v medijsko zakonodajo, smo lahko pričakovali. Z novim zakonom zabetonirana RTV Slovenija že kaže, kako vladajoči dojemajo medije. Zdaj želijo prepovedati celo »versko propagando«. Se vračamo v temačno leto 1952? Prejšnjo sredo se je iztekla javna razprava o predlogu zakona o medijih, ki naj bi po navedbah ministrstva za kulturo prinašal sodobno ureditev področja. Že zdaj pa je jasno, da bodo predlagatelji dobili več pripomb organizacij, ki jih zakon zadeva. Med njimi so želje novinarskih in medijskih organizacij za obsežnejše in bolj sistemsko sofinanciranje medijev. Predlogu zakona pa ostro nasprotujejo katoliški mediji. Svoje mnenje so predstavili na novinarski konferenci v ponedeljek, 29. januarja, na kateri so sodelovali predsednik Koordinacije katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, tiskovni predstavnik SŠK Gabriel Kavčič, direktor Družine Tone Rode, odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar in član omenjene koordinacije Martin Nahtigal.
Pahor o tem, kateri levosredinski premier je bil res suveren in ne lutka
Borut Pahor je leta 2007 razmišljal, ali bi kandidiral za predsednika republike ali pa bi naslednje leto popeljal SD na državnozborske volitve, pri čemer je bil v dilemi. Dejal je, da je bila njegova odločitev racionalna, prav tako pa je moral izpolniti obljubo, ki jo je dal stranki, da jo bo »pripeljal na vrh«, čeprav se je takrat to zdelo nemogoče. Pahor je razkril, da ni čutil prave želje, da postane predsednik vlade, saj si je bolj želel postati predsednik republike. Čeprav si položaja predsednika vlade ni želel, priznava, da mu je ta »surova izkušnja« koristila na položaju predsednika RS, sploh pri suverenosti. Verjame, da je bil edini zares suveren predsednik levosredinske vlade Janez Drnovšek. Ko govori o suverenosti, misli predvsem na to, da je tranzicijska levica slabila institucije, medtem ko je bila stvarna moč zunaj teh institucij, kar je po njegovem mnenju močno poškodovalo demokratičnost.
Intervjuji: dr. Bojana Beović in Alenka Helbl
»Na vsak način bi v teh časih, ko zdravniki stavkamo, rada sporočila ljudem, da se bomo potrudili, da bomo naredili vse tisto, kar je res treba. Da jih prosimo za potrpljenje in da jih prosimo tudi, da po svojih močeh, kot je to v demokratični družbi mogoče, prepričajo odločevalce, da prepričajo vlado, da morajo zdravstvo urediti,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnila zdravnica dr. Bojana Beovič, sicer predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Kot pravi, je pogrom nad zdravniki »v resnici zelo, zelo zaskrbljiv, ker vodi v razpad javnega zdravstva«. Poslanka Alenka Helbl pa meni, da smo priče »srditemu političnemu boju med SD in Gibanjem Svoboda, njihove igre pa najbolj občutimo državljani«. Kot meni, je vlada povsem neučinkovita, ob tem je komentirala stanje v domovih za starejše, pa tudi politiko, ki želi ukiniti financiranje zasebnih vrtcev.
Slovenija čim prej potrebuje NEK 2
Slovenija se bo čez dobrih deset let spoprijela z izzivom zmanjšane energetske samooskrbe, saj smo zadnjih 40 let večino elektrike pridobili iz jedrske elektrarne, termoelektrarne in hidroelektrarn, vendar pa v prihodnjih letih sledijo številne prelomnice. Leta 2033 naj bi zaprli Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ 6). Leta 2043 bo prvi blok NEK star 60 let in ga bodo morda morali ugasniti, če ne bomo dobili dovoljenja za podaljšanje obratovanja. Do leta 2050 naj bi tudi povsem razogljičili energetiko. Strokovnjaki opozarjajo, da bo brez jedrske energije prehod v brezogljično družbo težji in dražji. Potrebujemo torej stabilen, stalen in zelen vir energije, če želimo ohraniti gospodarsko rast in konkurenčnost gospodarstva. Jedrska energija je zagotovo takšen vir energije, zgraditev drugega bloka NEK pa je nujno potrebna ter predstavlja tudi stabilen ter varen način pridobivanja električne energije.
Stavkovni val vse večji, vlada pa zakopala glavo v pesek
»Danes ljudje plešejo, čakam, da boste začeli plesati tudi vi,« je nagovoru po zmagi na državnozborskih volitvah dejal predsednik vlade Robert Golob. A ljudje dve leti kasneje ne plešejo od veselja, stavkajo od nezadovoljstva. Robertu Golobu so se v lanskem protestnem valu uprli gasilci, kmetje, učitelji, medicinske sestre, bolničarji in negovalci, zdaj pa stavkajo zdravniki, sodniki, tožilci in delavci na upravnih enotah, poleg tega pa so z vlado vseskozi nezadovoljni upokojenci. Država je v valu stavk, ker je vlada pri ljudeh izgubila vso kredibilnost. Kot je dejal Lojze Peterle. ni praktično najti nobenega več, ki bi rekel, da je volil Gibanje Svoboda, izgubilo je se 400 tisoč ljudi. Razmere, o katerih je govorila koalicija še pred volitvami in obljubljala rešitve, pa so vse bolj izredne. Sindikat Fides je že 15. januarja začel stavko. Tedni minevajo in zdi se, kot da vladi zdravstvo ni prioriteta, saj za zdravnike, ki opozarjajo na nevzdržne razmere, nima posluha, zato se stavka zaostruje. Med drugim so se odločili za umik soglasij za nadurno delo, zaradi česar je v koaliciji završalo. Koalicijski poslanci so namreč na zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel naslovili pobudo, naj preveri, ali lahko zaradi umika soglasij za nadurno delo zdravniki opravljajo dela pri zasebnikih.
V Nemčiji ustanovljena nova turško-muslimanska stranka
Množične migracije in demografske spremembe povzročajo velike premike tudi v političnem življenju tistih držav, ki prišlekom iz tretjega sveta na stežaj odpirajo vrata. Med razlogi za spodbujanje zamenjave prebivalstva na stari celini je poleg distopične vizije globalne družbe »državljanov sveta«, ki si jo delijo tako neoliberalne elite kot sodobna levica, predvsem za slednjo pomemben razlog tudi zagotavljanje novih volivcev, ki se jih lahko novači proti konservativnim strankam in desnici. Čeprav se migranti pravzaprav ne brigajo kaj dosti za družbenopolitična vprašanja, ki jih ne zadevajo neposredno, bodo volili za tiste, ki jim obljubljajo boljše razmere in zagovarjajo njihove pravice, velikokrat na škodo avtohtonega prebivalstva. Po drugi strani pa so pripravljeni voliti za liberalce in levičarje tudi iz strahu pred desnimi strankami, ki napovedujejo strožje ukrepe na področju migracij. Tako je na zadnjih francoskih predsedniških volitvah leta 2022 kar 85 odstotkov muslimanov volilo za Macrona iz strahu pred zmago Le Penove. No, uvozniki novih potencialnih volivcev pa so se pri svoji strategiji malce ušteli. Z naraščanjem števila migrantov v neki družbi začnejo slednji, sploh če se lahko zberejo pod isto »zastavo«, ki jo v Evropi v določeni meri predstavlja islam, ustanavljati lastne stranke, namesto da bi podpirali stranke, ki so jim morda naklonjene, vseeno pa ne delijo njihovih specifičnih kulturnih in verskih načel. V preteklosti je bilo v Zahodni Evropi že več primerov ustanavljanja »migrantskih« političnih strank. Najnovejši primer pa prihaja iz Nemčije, kjer je bila nedavno ustanovljena stranka DAVA oziroma Demokratsko zavezništvo za raznolikost in prebujenje.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Mitja Iršič, Domen Mezeg, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Keith Miles in Matevž Tomšič
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
