Piše: Bogdan Sajovic
Nova Tuskova levosredinska vlada je začela uveljavljati globalistično agendo. Protesti poljske opozicije zaradi vladne kršitve zakonodaje. Prvi politični zaporniki po padcu komunističnega režima pred pol četrtim desetletjem. Evropske instrukcije hinavsko molčijo ob kršitvah Tuskove vlade.
V lanski predvolilni kampanji na Poljskem ni manjkalo opozoril, da bo levo liberalna koalicija pod vodstvom globalista Donalda Tuska še isti trenutek, ko bo (če bo) prišla na oblast, kot z buldožerjem začela izvajati ukrepe, da Poljsko podredi oblasti svojih globalističnih gospodarjev. »Tusk bo začel že prvi dan in pri tem se ne bo kaj prida oziral na demokratične procese ali celo zakonodajo,« je opozarjal eden od političnih analitikov. Zmotil se je le v tem, da Tusk ni začel prvi dan, ampak je počakal en teden. Preostali del napovedi pa drži.
Tuskova vlada s policijo nad medije
Teden po tem, ko je Tuskova vlada prisegla, je policija vdrla v prostore državne televizijske postaje in ugasnila program ter spletno stran pod pretvezo »depolitizacije medijev«. Pod isto pretvezo je vlada razrešila tudi vodstva drugih državnih medijev in imenovala nova. Nasprotniki Tuskove vlade so protestirali, češ da je vlada obšla zakon, saj je po zakonu za imenovanja pristojen medijski svet. Tuskova vlada je objavila, da je omenjeni svet institucija, ki jo je uzakonila prejšnja vlada, zatorej se nanjo ne namerava ozirati, in s tem nazorno pokazala, kaj pomeni zanjo »obnovitev delovanja pravne države«, kar je bil glavni volilni slogan levo liberalne koalicije. Potem ko je medijski svet zavrnil Tuskova imenovanja vodstev državnih medijev in v skladu s še veljavnim zakonom imenoval svoja, je Tuskova vlada državne medije preprosto ukinila in takoj jih spet formirala pod novim statutom. Predsednik republike Duda je medtem napovedal, da bo v proračunu blokiral postavko, ki jo je vlada namenila za »depolitizacijo medijev«, ker ne namerava podpreti protizakonitega vladnega ravnanja.
Poteza Tuskove vlade je sicer razumljiva, saj se želi polastiti nadzora nad glavnimi mediji pred letošnjimi lokalnimi volitvami na Poljskem in seveda tudi pred volitvami v evropski parlament. Odprava medijske zakonodaje in sprejetje druge bi trajalo preveč časa, poleg tega pa ustava omogoča poljskemu predsedniku tudi pravico veta na zakone; veta, ki ga lahko izniči le tripetinska večina v parlamentu. Te večine pa levo liberalna Tuskova koalicija nima, zato se je predsednik vlade odločil, da si bo medije podredil z »mini udarom«, v katerem se vlada ne bo ozirala na demokratične postopke, hkrati pa na vsa usta razglašala »restavracijo vladavine prava« in depolitizacijo medijev.
Pregon političnih nasprotnikov
Istega dne, ko je policija vdrla v prostore medijev in izvajala »depolitizacijo«, je prišlo še do enega primera »restavracije vladavine prava«. Sodišče je namreč obsodijo na zaporno kazen zaradi zlorabe položaja nekdanjega notranjega ministra Mariusza Kamińskega in nekdanjega namestnika ministra Macieja Wąsika. Prvi je bil pred petnajstimi leti vodja protikorupcijskega urada, Wąsik pa njegov namestnik, a sta bila leta 2010, v času prve Tuskove vlade, razrešena, češ, da sta zlorabila položaj. Oba trdita, da gre za politično motivirano obtožbo, ker sta preiskovala tudi korupcijo Tuskovega političnega kroga. Leta 2015 sta bila obsojena, predsednik republike pa ju je pomilostil. Poljski sodni aparat podobno kot v mnogih drugih postkomunističnih državah ni nikoli šel skozi lustracijo, le prestopil je iz tabora internacionalnega komunizma v tabor globalistov. Kot je nekoč varoval »pridobitve revolucije«, zdaj varuje globalistično kabalo in njene oprode. Sodni aparat je torej razglasil, da predsednikova pomilostitev iz »formalnih razlogov« ni veljavna, ustavno sodišče (ki je edini del poljskega sodnega sistema, kjer je demokratičnim silam uspelo vzeti starim strukturam oblast iz rok) pa trdi, da je pomilostitev veljavna. No, stare strukture niso mirovale, in potem ko je kazalo, da bo Tuskova koalicija lahko osvojila oblast, so lani poleti postopek proti Kamińskemu in Wąsiku razveljavili. Ukazali so njuno takojšnjo aretacijo in začeli sojenje na novo ter ju decembra spet obsodili, čeprav sta imela poslansko imuniteto. To pa spet ni ustavilo »restavratorjev pravne države«, saj so jima imuniteto kar odvzeli mimo za to določene zakonodaje. Še več, policija je oba aretirala kar na sestanku v rezidenci predsednika države.
Protesti opozicije
Te prve poteze vlade kažejo, kako namerava levo liberalna koalicija uveljavljati »vladavino prava« na Poljskem. Opozicija je tako konec preteklega tedna že izvedla prvi večji protest. Predsednik Duda je izrazil ogorčenje nad brutalno aretacijo politikov v uradni zgradbi in rekel, da ne bo miroval, dokler Kamiński in Wąsik ne bosta spet svobodna. Napovedal je tudi, da bo znova izdal njuno pomilostitev, če bo treba. Kamiński, ki ima že izkušnje v boju proti totalitarizmu, saj je bil v komunističnih časih zaprt zaradi nasprotovanja režimu in »žaljenja bratske Rdeče armade«, je medtem napovedal gladovno stavko, na kar je zdajšnji pravosodni minister cinično izjavil, da ima na Poljskem vsak pravico nehati jesti in piti, če si to želi.
Nekdanji premier Mateusz Morawiecki pa je dejal, da v 35 letih od konca Sovjetske zveze »v naši državi nihče ni bil preganjan zaradi političnih pogledov in ni bilo nobenih političnih zapornikov«. To se je zdaj spremenilo, je dejal in nadaljeval: »Prvič po temnih časih totalitarne vladavine imamo na Poljskem politične zapornike. To sta nekdanji notranji minister Mariusz Kamiński in namestnik ministra Maciej Wąsik. Oba sta člana poljskega parlamenta. Oba sta se bojevala proti komunistom. Oba sta se bojevala za pravico v svobodni Poljski … Na žalost sta oba žrtev političnega maščevanja, tarča vlade Donalda Tuska.« Morawiecki je še dejal, da so bile aretacije očitna kršitev poljske zakonodaje in ustave ter zloraba moči nove vlade, in dodal: »In to se dogaja v veliki državi Evropske unije v 21. stoletju … To je velika sramota.«
Hinavski molk Evrope
A Evropa molči. Predsednica Evropske komisije von der Leynova je dejala, da se komisija ne bo vmešavala v postopke držav članic. To je zanimiv preobrat v mišljenju, saj je Evropska komisija vseh osem let vladavine konservativne vlade na Poljskem počela prav to − neprestano se je vmešavala, napadala, celo izsiljevala s finančnimi sredstvi. Podobno so ravnali tudi evropski parlament, evropsko sodišče, bruseljski birokratski mastodont, kup nevladnih organizacij, forumov, lobističnih združenj, ves aparat torej pod nadzorom globalistične kabale. In še vedno to počne v primeru Madžarske. A da ne gremo predaleč, vmešavala se je tudi v primeru »depolitizacije« nacionalne televizije v Sloveniji in še zdaj slovenskima poslancema Milanu Zveru in Romani Tomc zavrača dostop do informacij v tej zadevi.
Primer Poljske (in v nekoliko manjši meri tudi Slovenije) je nazorno razkril delovanje globalistične kabale, ki je uzurpirala evropske institucije in preko njih hinavsko obtožuje politične nasprotnike tistega, kar njeni hlapci dejansko počenejo − izigravajo demokratične postopke in zakone ter postopoma spreminjajo Evropo v totalitarno entiteto. Zato bodo letošnje volitve v evropski parlament morda najpomembnejše do sedaj oziroma zadnja priložnost, da se naša celina reši okovov globalistične kabale.
