Tisti, ki me kritizirajo, bodo ob tem prispevku spet zlivali žolč po meni, tako kot običajno. Od kvizlinga, spreobrnjenca, cerkvene miši, vse bom. Pa nič zato, to je v večji meri izraz omejenosti mojih kritikov, kot pa mojih dejanj. V komentarjih na moji spletni strani pač ne bom dopustil, da bi vas ti omejenci nadlegovali, zato njihovih komentarjev pač ne bom objavil.
Toda vrnimo se k naslovu prispevka. Danes je bila v Stolnici v Ljubljani maša za domovino. Nikakor nisem redni obiskovalec nedeljskih maš, imam pa vse cerkvene zakramente, spoštujem cerkvene in državne praznike, ob katerih redno obiskujem maše. In maša za domovino je ena tistih, ki jo redno obiskujem, tako ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembru, kot tudi ob dnevu državnosti, 25. juniju.
Tudi danes je bilo tako. Toda današnja maša za domovino v ljubljanski Stolnici je bila nekaj več, hkrati smo namreč obeležili 25. obletnico samostojnosti Slovenske škofovske konference, ki jo je leta 1993 ustanovil – odobril Sveti papež Janez Pavel II.
Na podobnih mašah v Berlinu, na Dunaju, v Parizu ali Pragi, da ne naštevam vseh drugih prestolnic evropskih držav, se ob takih priložnostih zberejo vse kronane glave, pa šefi parlamentov, šefi vlad, predsedniki najvišjih sodišč in še kdo, sploh pa poslanci parlamentov. Če najvišji predstavniki države manjkajo, je to običajno znak, da so bolni ali kaj podobnega, sicer bi tam bili. Kaj pa pri nas?
No, pri nas ni vse tako, kot je drugod. Se pa stvari normalizirajo. Maše za domovino pred dobrimi dvajsetimi leti so bile v odsotnosti glavnih politikov. Ko je tam nekje leta 2001 na maši na Brezjah govoril generalni direktor policije v uniformi, smo bili priča zahtevi po izredni seji Državnega zbora, in še bi lahko naštevali anomalije. Na današnji maši za domovino smo tako videli predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Mira Cerarja, predsednika Državnega sveta Alojza Kovščo, predsednika Vrhovnega sodišča Dušana Florjančiča, predsednico Ustavnega sodišča Jadranko Sovdat. Seveda pa nismo videli tistega, ki bi na maši moral biti, pa ne iz religioznih, ampak vsaj iz protokolarnih razlogov – seveda mislim na predsednika DZ Milana Brgleza. Se temu dejstvu čudite? Jaz ne. Milan Brglez, najslabši predsednik Državnega zbora v samostojni Sloveniji, pač ni veren, kar sploh ni greh, ne razume pa osnovnih protokolarnih dolžnosti, to je pa dejstvo. Tam bi moral biti. Njegova odsotnost je zaradi njegovega položaja napaka in nič drugega.
Pa saj Milan Brglez tako ali tako ne sodi v SMC Mira Cerarja. On je skrajni levičar in je napaka na listi SMC. Prej ali slej bo prestopil k skrajnim levičarjem Luke Mesca.
Pa še ena maša za domovino bo. V nedeljo, 24. 6. 2018, ob 19.00 v Cerkvi Sv. Duha v Celju. Po maši pa bo slovestnost v čast dneva državnosti, kjer bom osrednji govornik. Vabljeni.