Berem komentarje in se čudim. SDS in Janezu Janši očitajo, da je premočno zmagal zato, ker je sejal »strah« pred ilegalnimi migranti. In da migrantska problematika ni prava in legitimna tema za nagovarjanje volivcev. Ker je temu tako (pozor!), so volitve neregularne, potrebno jih je razveljaviti in izpeljati nove. Kajti početje Janše, tako pravijo, ni ne državotvorno ne v dobro državljanov. Pravo držo so pokazale leve politične stranke, ki so ljudem obljubljale, kaj vse jim bodo dale. In to naj bi bil pravi politični program, o katerem je vredno razpravljati. Pravzaprav je po eni strani dobro, da so tako govorili in še kar ne prenehajo čebljati, saj so dokončno razgalili svoje nerazumevanje vloge države, kar je del volivcev že spoznal, del pa bo kmalu. Ampak lepo po vrsti.
Najprej o vlogi države. Levica nas uči, da se svet spreminja, zato se spreminjajo tudi temeljne funkcije države. Res je, svet se spreminja, toda temeljne naloge (pravne) države ostajajo že stoletja enake. To pa so: varovanje mej (vojska), javni red in mir (policija) in spoštovanje pogodb (pravosodje). Tako je bilo nekje do 150 let nazaj, ko sta se zaradi socialističnih idej povečala moč in vloga države, in to brez resnega premisleka, ali je to sploh potrebno in legitimno.
Prišlo je celo do tega, da nas danes že mainstream mediji prepričujejo, da je najboljša država tista, ki je najbolj “Nanny State”, se pravi najboljša dojilja svojih državljanov. A ni hujše zasvojenosti od socialne zasvojenosti, ni hujšega zla od etatizma. In tega v svojih predvolilnih programih ni ponujala zgolj Levica, ampak so ji nekatere leve stranke zvesto sledile, čeprav bi moralo biti zdravorazumskemu človeku jasno, da država ni mati nikomur, da država ne more biti dojilja, da bi svoje roke morala držati čim dlje stran od življenj državljanov, od njihovih žepov, računov na banki, nepremičnin in druge lastnine. Kajti vloga države je predvsem, da zagotovi varnost svojim državljanom. A ne socialne varnosti, temveč varnost pred drugimi, ki bi jih utegnili ogroziti. In ravno slednje je v predvolilnih nastopih poudarjala SDS, kar je bila veliko bolj državniška in državotvorna drža od cenene retorike levice.
Stabilne vlade brez Janše ne bo
Težava slovenske socialne politike, ki jo ponuja levica, je tudi ta, da Slovenija spada med države, ki jim ekonomist Velimir Šonje pravi države, “izgubljene v vesolju”. Zakaj? Če sprejmemo tezo, da se vloga države spreminja in da za državljane skrbi tako, da jim z davki jemlje in nato vrača pomoči potrebnim, potem človek pričakuje, da jim bo vrnila kar največ nazaj in jim kar največ nudila. A Slovenija ne spada med te države, ampak med države, ki jih švedski inštitut The Quality of Government Institute (QoG) uvršča v četrti kvadrant; tja, desno spodaj. Tam so države, ki veliko trošijo, a malo dajejo nazaj državljanom. Razliko seveda pobere globoka država, zato tudi vsa ta predvolilna in povolilna antijanševska gonja. Kaos in nestabilna vladna koalicija je namreč dobitna kombinacija za globoko državo.
Že predvolilno pumpanje medijskega mainstreama zdaj enega kandidata levice, zdaj drugega je kazalo na to, da si globoka država sploh ne želi velikega in premočnega zmagovalca. A potem se ji je zgodil Janez Janša. Podrl je računico, da bi globoka država z razdrobljenimi levimi strankami še lažje vladala Sloveniji. Še več. Rezultati volitev kažejo, da ni mogoče sestaviti stabilne vlade brez SDS. Zato je zdaj odvisno predvsem od strank, ki jih bo zmagovalna stranka povabila k sodelovanju. Odločiti se bodo morale, ali bo Slovenija imela stabilno vlado, ki se bo lotila odpravljanja težav na način, da bo vsem državljanom boljše, ali za kaotične razmere vladanja skupine političnih strank, ki jih bodo v resnici vodili interesi lobijev.
Jože Biščak
