Piše: Andrej Sekulović
Nezakonite migracije naraščajo. Golobova vlada podpira tudi pogostejše zakonite migracije v skladu z bruseljsko politiko. 170-odstotno povečanje števila posilstev, ki jih zagrešijo tujci. 276 nezakonitih migrantov, prijetih v samo enem koncu v decembru.
Politika Golobove vlade je v letošnjem letu za slovenski narod dosegla katastrofalne razmere na različnih področjih. Med njimi izstopa tudi levičarsko obarvana migracijska politika, zaradi katere se Slovenci in Slovenke soočajo z invazijo tujerodnih vrst iz prostranstev Azije in Afrike. Slovenske meje so oblegane. Prihaja do povečanega števila posilstev, ki so jih zagrešili »tuji državljani«. Seveda pri tem ne gre za denimo Nemce, Švede ali Kanadčane. Obmejni kraji, kot so Rigonce v občini Brežice, so se po letu 2015 znova dnevno soočali s tavajočimi skupinami migrantov. V Ljubljani, zlasti na območju Viča, kjer je azilni dom, se je zvišala stopnja kriminala. Predvsem dekleta se oborožujejo s solzivci, saj se ne počutijo več varno v središču naše prestolnice. Slovenska vlada ob tem podpira novi migrantski pakt, ki je nov poskus vsiljevanja migrantskih kvot državam članicam EU. Predsednica Republike Slovenije pa deli pomilostitve tihotapcem migrantov. Množične migracije ogrožajo tudi schengensko območje, saj se znova uvaja nazdor na mejah.
Statistika se povečuje, pada le pri vračanju tujcev
Po zadnjih dostopnih podatkih je bilo do 30. novembra obravnavanih kar 55.230 nezakonitih prehodov meje, medtem ko je bilo lansko leto v istem času nedovoljenih vstopov v Slovenijo 30.141. Jasno je, da se iz leta v letu migracijski trendi zvišujejo, vlada pa se loteva polovičnih ukrepov, da bi malce umirila javnost, hkrati pa ostala v dobri luči pri svojih glavnih podpornikih iz vrst nevladnikov. Med ilegalci je največ Afganistancev, sledijo pa Maročani in Pakistanci. Kar 78,2 odstotka vseh migrantov je bilo obravnavanih na območju Policijske uprave Novo mesto, 15,4 odstotka pa na območju Kopra. Naša vlada bi migrante v skladu z dublinskim sporazumom morala vračati na Hrvaško, vendar tega očitno ne počne, da se ne bi zamerila nevladnikom, ki so jo pomagali ustoličiti. Hkrati pa jo seveda sestavljajo tudi odkriti podporniki množičnih migracij, ki vidijo v uvozu tretjega sveta na staro celino težko pričakovani napredek in ekonomsko blaginjo, ki naj bi ju prinašala kulturna obogatitev. Tako kot pri podiranju ograj na meji, kar je bil signal za migrante na zahodnobalkanski poti, da se namenijo v Slovenijo, gre tudi pri tem za ideološke odločitve na škodo slovenskega človeka. Glede na razpoložljive podatke se vse več migrantov vsaj navidezno odloča ostati v Sloveniji, čeprav je treba imeti v mislih, da mnogi izrazijo željo, da bi tu zaprosili za azil le zato, da bi se potem postopoma prebili do Italije. Vendar pa to ne pomeni, da lahko brezbrižno trdimo, da »itak nočejo ostati pri nas in bodo šli naprej«, kot mnogi naivno ponavljajo že od začetka migrantske krize. Schengen se namreč zapira, znova se uvajajo kontrolne točke in Slovenija bo v primeru, da začne Italija konkretno vračati migrante, postala migrantski žep. Konec novembra je bilo izraženih 53.526 namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Prejšnje leto pa jih je bilo v tem obdobju 26.818. No, se pa statistika o migracijah ni zvišala v vseh pogledih, nekje se je celo korenito zmanjšala, namreč pri že omenjenemu vračanju tujcev. Če je bilo lani tujim varnostnim organom vrnjenih 2.304 tujcev, so jih letos vrnili samo 250.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
