5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Je NSi “ponagajal” kar njen vidni član Lojze Peterle? Slednji že pridobil pravico do imena Slovenski krščanski demokrati

Piše: Gašper Blažič

Ne glede na to, da je sedanja Slovenska ljudska stranka pravna naslednica Slovenskih krščanskih demokratov zaradi združitve “stare” SLS in SKD leta 2000, je Nova Slovenija pred desetimi leti na kongresu v Vranskem izvedla preimenovanje dela svojega naziva. Pred tem se je imenovala “NSi – krščansko-ljudska stranka”, nato pa “NSi – krščanski demokrati”. 

Takrat se je v javnosti pojavilo tudi več vprašanj glede resničnega nasledstva uporabo krščansko-demokratskega imena. Naj spomnimo, da je stranka SKD nastala proti koncu leta 1989 kot nova zveza članov tedaj znanega Slovenskega krščansko-socialnega gibanja, ki ga je vodil Peter Kovačič Peršin. Predsednik SKD je postal Lojze Peterle, ki je bil tedaj znan kot aktiven krščanski izobraženec v Ljubljani pri Medškofijskem odboru za študente, bil je tudi urednik revije Bilten oz. Tretji dan. Peterle je sicer izhajal iz kroga krščanskih laikov, ki so ustvarjali Revijo 2000.

Večkrat kritičen do vodstva NSi

Kot je znano, je SKD postala del Demosa, a zaradi dogovora, da predsednik vlade po volitvah leta 1990 postale predsednik stranke, ki bo (znotraj Demosa) dosegla največje število poslancev v družbenopolitičnem zboru, je Peterle postal predsednik prve demokratične in hkrati tudi osamosvojitvene vlade. Kasneje je v drugi Drnovškovi vladi postal zunanji minister, sicer pa je bil večinoma poslanec, znova je postal zunanji minister v Bajukovi vladi (2000), od leta 2004 pa do zadnjih evropskih volitev (2019) pa je bil evropski poslanec.

SKD je sicer formalno nehala obstajati leta 2000 z združitvijo z ljudsko stranko, vendar je nekaj časa ime SLS+SKD še obstajalo. V prvih mesecih je bil Peterle podpredsednik nove združene stranke, nato pa je postal soustanovitelj NSi. Kasneje so se vrstila ugibanja, ali bo morda kdaj kandidiral za predsednika stranke, saj je bil do dosedanjih predsednikov večkrat kritičen. Ne glede na to pa se leta 2008 ni pridružil Krščansko-demokratski stranki, ki je nastala iz stranke Kresnica (gre za tisto znano goriško stranko, v kateri je bil nekaj časa vključen tudi sedanji premier Robert Golob). O Peterletovi kandidaturi za predsednika NSi se je zlasti ugibalo leta 2012 na strankinem kongresu v Vipavi, ki pa se ga Peterle ni udeležil, kar je sprožilo precej ogorčenja. Peterleta je v tem času sicer javno “obdelala” tedanja predsednica stranke Ljudmila Novak, češ da Peterle iz Bruslja slabo vidi realne razmere.

V zadnjih mesecih pa se je veliko govorilo o Peterletovem sestajanju z nekaterimi nekdaj aktivnimi člani SKD, kar sicer ni neka novost, saj naj bi Peterle že v svojih bruseljskih letih razmišljal o revitalizaciji krščanske demokracije. Ko so ga na zadnjih volitvah v evropski parlament odrinili na rob – spomnimo, da je bil šele na tretjem mestu na listi, pred njim sta bila Novakova in Jožef Horvat – se je očitno počasi začel distancirati od politike NSi. Postal je predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in se tudi zbližal s predsednikom SDS Janezom Janšo, medtem ko je NSi po lanskih parlamentarnih volitvah začela z aktivnim sodelovanjem z Gibanjem Svoboda, kar se je pokazalo zlasti ob nedavno začetih ustavnih spremembah, ko je podmladek NSi cinično razglašal koalicijo med SDS in starimi sodnimi vplivneži. Na takšen način si očitno vodstvo NSi predstavlja krščansko demokracijo.

Sicer pa, ob preimenovanju pred desetimi leti je bilo veliko hrupa. Mimogrede, Jernej Vrtovec, sedaj poslanec in nekdanji minister, je bil takrat še tiskovni predstavnik NSi:

Je Peterle legaliziral deset let staro polno ime NSi?

Očitno pa Peterle zdaj vrača udarec, saj se je sestal s predsednikom SLS Markom Balažicem. Podpisala sta dogovor, s katerim v Peterletove roke prehaja uporaba imena SKD. Peterle pa ob tem hkrati ustanavlja Zavezništvo SKD, ki pa naj ne bi bila stranka, ampak bolj civilnodružbena skupina za pogovor o ključnih vprašanjih Slovenije in EU.  Cilj je prispevati h krepitvi demokrščanske linije na evropskih in parlamentarnih volitvah, pravi Peterle, ki je bil že pred dvajsetimi leti med pobudniki konvencij o prihodnosti Evrope in prihodnosti Slovenije. Kot je spomnil, bo delo Zavezništva slovenske krščanske demokracije (SKD) namenjeno Sloveniji, enako kot je bilo nekoč delo krščanske demokracije. Nagovarjati želijo vse, ki so v eni ali drugi stranki, pa tudi tiste, ki so v tako imenovani stranki abstinentov. V slednji je tudi marsikdo izmed krščanskih demokratov, ker politično situacijo motri kritično, in ne vidi podlage za svoje vključevanje, je prepričan Peterle, sicer tudi soustanovitelj NSi.

Manjkal ni niti Peter Gregorčič. Možnosti za skupen nastop treh pomladnih strank na evropskih volitvah še niso pokopane. (foto: Bor Slana / STA)

Rešitve za krepitev krščanske demokracije so po njegovih besedah lahko različne, nadaljnji pogovori bodo pokazali, kaj bodo prvi koraki. “Razdeljeni ne bomo nagovorili več volivcev,” je ob tem poudaril. “Demosu je uspelo, ker smo se najprej pogovorili, kaj je prvo, potem pa smo se pogovorili, kdo bo prvi. V tem zaporedju bi kazalo delati tudi zdaj,” je ob tem potegnil vzporednice s časom ob prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji. Peterle tako zagotavlja, da zavezništvo ne nastaja z namenom nagovarjati ljudi, naj stopijo “sem ali tja”. “Mi nismo nad strankami, nismo ob njih, smo pa za. Želimo, da stranke stopijo skupaj in dosežejo dober rezultat,” je poudaril Peterle. Po njegovih besedah namreč skrbi situacija v Sloveniji, v katero se vrača koncept sovražnika. Po nekaj več kot 30 letih samostojne Slovenije je po Peterletovi oceni še veliko neuresničenega, najboljša pot naprej pa ni v “izmišljanju novega človeka in novih vodilnih, ampak je treba malce pogledati naše korenine”. Tako ocenjuje tudi, da vlak za sodelovanje na desnici ob prihajajočih evropskih volitvah še ni odpeljal. Meni, da bo veliko odvisno tudi od ambicij, ki se bodo pokazale znotraj zavezništva.

Možnosti za skupni nastop še obstajajo

Da vrata nikakor niso zaprta, je danes, kljub temu, da je SLS ob povabilu za skupen nastop NSi dala košarico, dejal tudi predsednik SLS Marko Balažic. Prepričan je, da se preveč energije v Sloveniji, tudi na desnici, izgublja na tem, “kdo s kom ne”. Če želi Slovenija ob izzivih, ki jo čakajo, korak naprej, je trenutek za ustanovitev zavezništva pravi, je ocenil ter zatrdil, da SLS “ta klic zgodovine razume”. “Pri čedalje hujši polarizaciji v Sloveniji potrebujemo nadstrankarsko civilno vrenje in pri tem ne smemo izgubljati časa,” je izpostavil Balažic, sicer predstavnik mlajše generacije politikov.

No, na potezo Peterleta in Balažica se je že nekaj dni prej, ob napovedi tega dogovora, previdno odzval predsednik NSi Matej Tonin, češ da je podelitev dovoljenja za uporabo imena SKD “človeku, ki je celo življenje dal za krščansko demokracijo, pozitivna in partnerska”. “Razumem jo kot prispevek h krepitvi krščanske demokracije v Sloveniji,” je navedel. A vprašanje je, ali je bila ta ocena res iskrena. NSi je namreč pred desetimi leti že na nek način “sunila” krščanskodemokratski naziv, vendar na način, da se je morala zaradi pravnih ovir odreči celotnemu nazivu SKD. Sedaj Tonina Peterle prehiteva “po desni”.

Kot kaže, pa NSi kljub visokemu volilnemu pragu (deset odstotkov) za izvolitev vsaj enega poslanca v evropski parlament ohranja ambicijo, da bo to z lahkoto dosegla. Zato tudi zavrača sodelovanje s SLS. Slednja je nedavno sicer napovedala, da bo nosilec njene liste nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS, civilnodružbeni aktivist, publicist in profesor na fakulteti za strojništvo Peter Gregorčič, ki se je tudi udeležil današnjega dogodka. Očitno ni izključeno, da bi pri evropskih volitvah lahko prišlo do sodelovanja med SLS in SDS (podobno kot leta 2019), ne glede na to, da NSi to sodelovanje ne diši preveč.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine