Piše: Bogdan Sajovic
Alejandro Peña Esclusa je venezuelski disident, politik in pisatelj, avtor knjig »Forum São Paulo in kulturna vojna« ter »Volilne prevare Foruma São Paulo«. Z njim smo se med drugim pogovarjali o delovanju omenjenega foruma in skupine Puebla, »izvozu« metod južnoameriške levice v Evropo, nedavnih političnih dogodkih v Evropi in Južni Ameriki ter pisateljevi knjižni turneji v Sloveniji.
Gospod Alejandro Peña Esclusa, tokrat ste Slovenijo obiskali v sklopu promocijske turneje. Kakšni so vtisi?
Zelo pozitivni, v zadnjih dveh dnevih sem imel predstavitve knjige v Krškem, v Kopru, na knjižnem sejmu v Ljubljani, danes grem še v Slovensko Bistrico. Povsod so me lepo sprejeli, obiskovalci so bili prijazni in ozračje je bilo odlično.
Prodaja vaših knjig je torej dobra glede na razmeroma majhen slovenski trg?
Zelo dobra. Za »Forum São Paulo« bil lahko rekel, da je kar uspešnica. Knjiga je doživela že tretji ponatis. »Volilne prevare Foruma São Paulo« zaenkrat še niso dosegle takšnih številk prodaje, a je knjiga izšla šele letos poleti, poletje pa ni najboljši čas za prodajo knjig. V zadnjih tednih pa prodaja narašča.
Kakšen je odziv publike na predstavitvah?
Odziv je fantastičen, mnogi so knjigo že prebrali in prišli s pripravljenimi vprašanji, da bi si še razširili obzorje. Nekateri so si podčrtali nekatere odstavke ali navedbe v knjigah, drugi so na rob pripisali opombe in mi postavljali vprašanja. Nekateri obiskovalci so dejali, da so tudi sami zaznavali dogodke, ki jih opisujem, a jim ni uspelo dokončno povezati vseh točk in jim je zdaj moja knjiga to omogočila. Ali pa so dejali, da so opazili mnoge vzporednice med dogajanji v Sloveniji in dogodki v Južni Ameriki, ki jih opisujem v knjigah.
Danes odhajate naprej?
Da, v Sloveniji sem tretji dan, po današnji predstavitvi v Slovenski Bistrici pa grem na Madžarsko, kjer je ravno izšel prevod »Forum São Paulo«. Knjiga je prevedena tudi že v angleščino, poljščino, portugalščino in italijanščino. V španščini pa je že več ponatisov, predvsem v posameznih državah Južne Amerike.
Če se ne motim, je med španščino v Španiji in Latinski Ameriki nekaj razlik, kaj pa v Latinski Ameriki sami? So kakšne razlike glede na posamezne države, saj je kontinent razsežen?
Obstaja nekaj manjših razlik med »špansko« in latinskoameriško španščino, a niso takšne, da bi bile ovira v komuniciranju. Kar pa zadeva španščino na naši celini, razlik ni. To je precejšnja razlika med nami in Evropo, kjer se v poldrugi uri vožnje z avtom že znajdeš v čisto drugem jezikovnem okolju. Od Mehike do Argentine, kar je deset ur leta z letalom, ni razlike v jeziku, običajih. To je velika moč, velika prednost našega kontinenta, seveda pa lahko v določenih primerih postane tudi slabost. Zarotniškim skupinam, kot je denimo Forum São Paulo, je veliko laže delovati v Južni Ameriki, saj lahko šablonsko zasnovane operacije izvajajo brez posebnih popravkov po vsej celini. V Evropi bi se morali ozirati na jezikovne, kulturne razlike in ustrezno modificirati operacije.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
