Piše: Gašper Blažič
Nedavno slovo sociologa, profesorja in nekdanjega direktorja RTV Slovenija dr. Janeza Jerovška, ki je bil tudi dolgoletni kolumnist medija, ki ga prav zdaj berete, me je spomnilo na nekatere epizode iz novejše zgodovine slovenskih medijev. Dr. Jerovšek je namreč pred dobrimi dvajsetimi leti prizadevno sodeloval v projektu Zavoda za oživitev civilne družbe glede ocene in poročila slovenskih medijev.
Skupina, v kateri so poleg Jerovška med drugim sodelovali tudi mag. Andrej Aplenc (prav tako naš kolumnist), hrvaški akademik dr. Josip Županov, sedaj že pokojni pesnik Dane Zajc (»…pride čas, ko ni več časa …«) in še mnogi drugi, je tako že v času Bajukove vlade in v obdobju zadnje Drnovškove vlade primerjalno in kritično ocenila tedanje delovanje slovenskih medijev. Skupno je o tem obdobju izšlo 24 člankov, ki so nato izšli v okviru revije Dignitas pod tematskim naslovom »Medijska konstrukcija slovenske realnosti«.
Seveda je to, kar je sledilo objavi te publikacije, v marsičem še preseglo problematiko obdobja 2000−2002. Verjamem, da bi imela omenjena skupina v okviru Zavoda za oživitev civilne družbe še ogromno dela, tudi če bi pod drobnogled vzeli samo dva medija, ki ju financiramo davkoplačevalci – to pa sta RTV Slovenija in Slovenska tiskovna agencija (STA). Dva javna medijska servisa torej, ki naj bi bila zaupanja vredna. Prav v zvezi z delovanjem Zavoda za oživitev civilne družbe in STA pa se je leta 2001 uredništvu Demokracije (in avtorju kolumne, ki jo berete) pripetila precej huda nerodnost. Ko smo namreč oddajali revijo v tisk in smo morali zadnji hip v revijo vnesti kratko novico o tiskovni konferenci zavoda, smo zaradi stiske s časom povzeli agencijsko novico STA o tem dogodku. Nerodno pa je bilo, ker je ta agencijska vest navajala kritično stališče pisatelja Draga Jančarja o delovanju ministrstva za kulturo. Mnenje torej, ki ga v resnici ni bilo, ker Draga Jančarja (kot nam je kasneje sam povedal) v resnici sploh ni bilo tam – kajti novinar(ka) STA, ki je ta dogodek pokrival(a), očitno ni ločil(a) med Jančarjem in Danetom Zajcem, ki je v resnici izrekel to mnenje. Žal smo bili o napaki obveščeno prepozno, takrat, ko je revija že izšla. In smo se zaradi (prevelikega) zaupanja v kakovost javnega servisa STA osramotili pred javnostjo. Opravičila in popravka STA nismo nikoli dočakali, ker v Butalah vedno »vse štima«.
Na to dokaj žalostno anekdoto sem se spomnil, ko sem pred kratkim pregledoval spletni portal STA in spremljal novice z Bližnjega vzhoda. »Izrael napadel bolnišnico«, »Izrael napadel begunsko taborišče« in podobni naslovi zadnje čase spet izstopajo in vzbujajo v slovenski javnosti veliko ogorčenje zaradi menda brezobzirne in objestne maščevalnosti izraelske vojske, ki ves čas povračilno napada civiliste v Gazi, medtem ko izraelsko vlado Združeni narodi že skoraj na kolenih prosijo, naj vendar vsaj malo prekinejo ogenj, da bodo lahko dostavili humanitarno pomoč obupanim ljudem. Da, takšno sliko o dogajanju na Bližnjem vzhodu dobi povprečen Slovenec, če spremlja dominantne medije, zlasti programe RTV Slovenija. Če pa te novice natančno preberete, lahko vidite, da se slovenski medijski mainstream vedno sklicuje na podatke, ki jih iz Gaze posredujejo »tamkajšnje oblasti«, ki so očitno edini vir informacij o tem, kaj se v Gazi dogaja. In kdo so »tamkajšnje oblasti«? Kajpak Hamas, skrajneži, ki imajo tam absolutno oblast in si za talce jemljejo vse tamkajšnje civiliste (več o tem sem pisal v kolumni »Kaj ima Hamas opraviti z Dražgošami«) ter želijo brezkompromisno doseči izbris Izraela. Slovenska javnost torej prejema informacije, ki jih v svet pošilja Hamasova propaganda – ne da bi imeli dostop do celovite slike o dogajanju na tem območju. Takšen način poročanja seveda spodbuja antisemitizem, pa ne samo pri nas, ampak tudi drugje po Evropi in svetu.
Kot kristjanu mi nikakor ni vseeno za nove in nove žrtve civilistov v tej nedvomno izjemno umazani vojni. A resnice o tem, kdo in kaj je v resnici Hamas ter kako brez zadržkov žrtvuje civilno prebivalstvo za lastne potrebe, ne smemo zatajiti. Gaza (in z njo vsi Palestinci) bo dosegla mir, šele ko se bo prebivalstvo samo odreklo Hamasu. Nič prej.
