Piše: Andrej Vastl
Slovenija, majhna srednjeevropska država z bogato kulturno dediščino in zgodovino, je na precej pomembnem razpotju svoje prihodnosti. Kljub svoji relativni majhnosti in populaciji ima država pomembno vlogo kot članica Evropske unije in partnerica v Severnoatlantski zvezi (Natu). Slovenija je vedno znova dokazala svojo sposobnost za rast in prilagajanje spremembam, vendar se trenutno sooča z vrsto ključnih izzivov, ki bi lahko pomembno vplivali na njeno prihodnost.
Eden izmed najpomembnejših izzivov, s katerim se Slovenija trenutno sooča, je demografska kriza, saj že od leta 2017 beleži negativno rast prebivalstva, kar pomeni, da se število prebivalcev zmanjšuje. Stopnja prirasta, ki trenutno znaša -2,3 na tisoč prebivalcev, kaže na perspektivo starajočega se prebivalstva, to stanje postavlja vprašanja o vzdržnosti socialnih sistemov, dostopnosti zdravstvene oskrbe in kakovosti izobraževanja. Negativni prirast hkrati povečuje breme za delovno silo, saj manjše število mladih težje zagotavlja produktivnost in gospodarsko rast. Skladno s tem se pojavljajo vprašanja o vzdržnosti pokojninskega sistema, potrebe po oblikovanju politik, ki bodo spodbujala rojstva. Nedavno je aktualna vlada podala informacijo o pripravi predloga za ukinitev brezplačnega vrtca, ki ga je v letu 2021 sprejela Janševa vlada.
Prav tako je treba spomniti, da so se v zadnjem letu vrtci podražili, saj so se dvignile minimalne plače in posledično plačni razredi in plače za javne uslužbence. Posledice občutijo vsi državljani. Kako torej dvigniti demografske kazalnike in zagotoviti večjo rodnost Slovenk in Slovencev ob takšnih ukrepih, saj si mlade družine praktično “doma” kot osnovnega elementa za družino ne more privoščiti, kaj šele dva ali tri otroke, ki bi posledično pričeli dvigovati nataliteto in izboljšali demografijo. Slovenija se bo morala prilagoditi novemu načinu dela in družbenim odnosom, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo, in z ustreznimi ukrepi in družinsko politiko poskrbeti za ohranjanje slovenskega naroda v evropskem okolju. Ukrepi, ki jih je uvedla Janševa vlada vse od brezplačnega vrtca za drugega otroka do ustanovitve Urada za demografijo, so bili konstruktivni in vzpodbudni, aktualna vlada pa je zavzela destruktivno demografsko in družinsko politiko. Ukinitev Urada za demografijo, zvišanje cene vrtcev in šol, ki so osnova za dvig rodnosti in posledično demografije, pa slovenskemu narodu ne prinašajo nič pozitivnega za ohranjanje slovenskega naroda in identitete slovenstva.
Slovenija kot država v evropskem prostoru bo v naslednjih letih morala pripraviti ugodno okolje za gospodarstvo in investicije, saj bomo le tako ohranili konkurenčnost in stabilnost v evropskem gospodarskem prostoru. Za zagotovitev dolgoročne gospodarske stabilnosti bo Slovenija morala diverzificirati svoje gospodarstvo in spodbujati inovacije ter tehnološki razvoj, hkrati bo nujno vlaganje v izobraževanje, raziskave in razvoj ter ustvarjanje spodbudnega okolja za rast inovativnih podjetij.
Poleg kulturnega šoka še migrantski kriminal
Migracije so še en ključen vidik, s katerimi se Slovenija mora soočiti. V zadnjih dveh letih, odkar je bilo najavljeno podiranje varnostnih ograj, so se ponovili invazijski valovi migrantov iz Bližnjega vzhoda in Srednje Azije, kar povzroča izzive na področju mejne varnosti, integracije priseljencev, azilne politike in družbene kohezije. Azilni domovi so prezasedeni, birokratski aparat in procesi so dolgotrajni, ukrepi azilne politike so neučinkoviti. Suverene meje Slovenije niso ustrezno varovane, saj so obmejne vasi preplavljene z ilegalnimi migranti, varnost njihovih prebivalcev je ogrožena. Italija, Avstrija in Madžarska so pričele zapirati obmejni pas s Slovenijo in izvajati varovanje in mejno kontrolo. Slovenija tako nekako postaja žep, saj se ilegalni migranti prosto gibajo (brez osebnih dokumentov) po slovenskih mestih in krajih. Slovenija se tako poleg “kulturnega šoka”, ki ga prinašajo ilegalni migranti iz svojih dežel, sooča z vandalizmom, krajami, v zadnjem času pa so se pojavili spolni napadi, v katerih so bili identificirani kot povzročitelji ilegalni migranti. Zunanja in notranja varnost sta torej ogroženi, s tem pa tudi državljani Republike Slovenije. Naloga oblasti je, da zagotavlja varnost vseh državljanov, zato se lahko vprašamo, ali je aktualna vlada poskrbela za varnost, ki jo po ustavi mora zagotavljati. Ali je Republika Slovenija še zmeraj varna, kot je bila nekoč? Kakšna je varnost naših otrok?
Foto: epa
Reševanje teh izzivov zahteva nujne in jasne ukrepe, ki bodo zagotavljali varnost državljanov Republike Slovenije. Prav tako ne gre pozabiti, da je migracijska politika oblikovana na ravni Evropske unije, v kateri pa morajo države, ki zagotavljajo schengensko mejo, v Evropskem parlamentu sprožiti razpravo za oblikovanje tako vzdržne migracijske politike kot restriktivne azilno-migracijske politiko. Nadaljevanju tovrstnega nenadzorovanega migrantskega toka bo najverjetneje v obdobju 5 do 10 let načelo ali celo po najhujšem scenariju uničilo suverenost, identiteto, vrednote in kulturni vidik držav članic EU. Treba bo oblikovati migrantsko politiko, ki bo uravnotežila pristop in združevala humanitarne vrednote, vsekakor pa ne na škodo nacionalne varnosti. Slovenija je del širše evropske migracijske poti, zato bo v nadaljevanju ključno, da se pri oblikovanju skupnih politik za obvladovanje migracij in posledično integracijo priseljencev, ki bodo izpolnjevali vse kriterije za zaprosilo azila in morebitno zaščito, z usklajenimi nacionalnimi stališči okrepi sodelovanje z drugimi članicami EU.
Pri oblikovanju prihodnosti Slovenije lahko postavimo različne scenarije glede na preteklo in sedanje dogajanja. Ena od možnih napovedi (Prvi scenarij) je, da bo država morala nujno izvesti in izpeljati reforme in politike ter sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo omogočali trajnostno rast, višjo rodnost, stabilnost gospodarstva in vzdržnost zdravstvenega sektorja. Pričakujemo lahko, da se bomo hkrati morali prilagoditi na spremembe delovnega okolja in sprememba družbenih odnosov, saj nam to prinaša starajoča se družba.
Drugi scenarij, ki bi se lahko odvijal v Sloveniji, je scenarij stagnacije, ta scenarij bi predvideval, da se izzivi, s katerimi se država trenutno sooča, ne bodo rešili, temveč se bodo sčasoma še povečali. Tak scenarij bo imel za družbo, gospodarstvo, demografijo in posledično nacionalno varnost resne posledice, lahko pripelje do kolapsa države in do načetja suverenosti pravne države, demokratičnosti in nenazadnje do bankrota.
Fotomontaža Demokracije
Izguba suverenosti bi bila še ena zaskrbljujoča posledica tega scenarija, kajti država bi se znašla v položaju, kjer bi morala sprejemati »tuje« odločitve in ukrepe, ki bi ogrozile nacionalne interese. Pomanjkanje uspešnih politik za obvladovanje migracij bi po tem črnem scenariju privedlo do nadaljnje destabilizacije in ogrozilo nacionalno varnost. Prav tako bi migracije predvsem prebivalstva Bližnjega vzhoda prinesle v Slovenijo kulturo in vrednote, ki so neskladne z nacionalnimi in evropskimi kulturami, vrednotami in nenazadnje bi lahko povzročile upad demokracije. Nenazadnje smo pred kratkim bili priča izjavi imama v Italiji, da prihod migrantov in s tem povezano kulturo ter veroizpovedjo (islamske) ni namen asimilacije in integracije, ampak sprememba Evrope in podreditev evropskih kultur in vrednot vrednotam migrantov Bližnjega vzhoda.
Scenarij stagnacije bi prav tako še dodatno doprinesel k izgubi priložnosti za razvoj in rast, ki bi jo omogočile neuspešne reforme, politike in ukrepi. Družbene napetosti bi lahko vodile v politično nestabilnost (kar smo priča tudi sedaj), in še dodatno otežile reševanje izzivov. Izguba gospodarske konkurenčnosti bi vplivala na kakovost življenja prebivalcev, medtem ko bi izguba suverenosti ogrozila neodvisnost države. Država bi se tako znašla v začaranem krogu, kjer se izzivi neustrezno naslavljajo, kar vodi v poslabšanje razmer. Če želimo preprečiti ta scenarij, je nujno ukrepati odločno in razumsko ter se osredotočiti na trajnostni razvoj, gospodarsko raznolikost in socialno pravičnost. Potrebno je prav tako okrepiti sodelovanje med državljani, vlado in gospodarstvom, da se najdejo rešitve za kompleksne izzive, s katerimi se/bi se Slovenija sooča/a.
Tretji scenarij, ki se lahko razvije v Sloveniji, predstavlja prihodnost, kjer država postane inovativna in trajnostna. Ta scenarij bi odražal prizadevanja za obvladovanje izzivov, s katerimi se Slovenija trenutno sooča, in izkoriščanje priložnosti za boljšo prihodnost. Po njem na bi Slovenija sledila poti razvoja, ki jo poganjajo znanje, inovacije ter trajnostni pristopi.
Slovenija je v času Janševe vlade izjemno prosperirala.
Ključno je vlaganje v raziskave, razvoj in izobraževanje. Slovenija se po tem scenariju postavlja na zemljevid svetovnih znanstvenih inovacij s podpiranjem raziskav in razvoja na različnih področjih vključno z tehnologijo, zdravstvom, okoljem in energijo. Z osredotočenjem na trajnostno gospodarsko rast, raznolikost gospodarstva in inovacije bo Slovenija manj občutila globalna ekonomska nihanja. To bi za državo pomenilo večjo ekonomsko stabilnost in manjšo odvisnost od zunanjih dejavnikov in posledično dodatno okrepilo nacionalno varnost. Prehod v nizkoogljično gospodarstvo zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv, s čimer se povečuje energetska neodvisnost in zmanjšuje tveganje za energetsko varnost. Slovenija bi tako postala manj odvisna od uvoza energije, kar omogoča boljšo prilagoditev na morebitne energetske krize in s tem posledično energetsko avtonomnost in samooskrbo. Investicije v izobraževanje in raziskave povečujejo raven znanja in kompetenc prebivalstva, saj bolje izobražena delovna sila prispeva k večji konkurenčnosti države in s tem gospodarski neodvisnosti, kar je eden od ključnih segmentov nacionalne varnosti. Boljša izobrazba prebivalcev pomeni večjo pripravljenost na različne grožnje vključno z digitalnimi in kibernetskimi tveganji, saj že na mikro ravni zagotavlja varnost in posledično ohranjanje nacionalne varnosti. Najbolj boleč in potraten, a nujno potreben sektor zdravstva bi na področju zdravstvenih in biotehnoloških inovacij omogočal boljšo pripravljenost na prihajajoče zdravstvene krize in epidemije. Zavedati se namreč moramo, da je zdravje prebivalcev postal eden ključnih temeljev nacionalne varnosti.
Odpira se mnogo vprašanj na temo nacionalne varnosti, ki je ključen element vsake suverene države. Po vsem tem se torej vprašajmo, v katerem scenariju smo oziroma kateremu sledimo.
