Piše: G. B.
V 87. letu starosti je umrl primorski publicist ter slikar samouk Pavel Ferluga. Dolga leta je bil tudi stalni kolumnist Demokracije.
Rodil se je leta 1936 v Trstu v družini uslužbenca pri tramvajskem podjetju Bruna in gospodinje Milene. V osnovno šolo je hodil v Repentaboru in na Opčinah, na nižjo trgovsko šolo v Trstu, kasneje pa je privatno obiskoval in maturiral na tržaškem znanstvenem liceju. Leta 1974 se je na tržaški Univerzi vpisal na študij medicine. Pred tem se je ukvarjal z arheologijo in se na tržaški univerzi udeležil dveletnega tečaja egiptologije, nato pa še tečaja paleontologije. Bil je tudi pevec v raznih slovenskih pevskih zborih, deloval pa je tudi v dramski skupini in tamburaškem zboru na Opčinah..
V 60-tih letih 20. stoletja se je začel ukvarjati s slikarstvom, prve slikarske napotke pa je prejel že prej pri slikarju, grafiku, kiparju in ilustratorju Bogdanu Gromu. V slikarski tehniki se zgleduje pri starih mojstrih. Vsebinsko je v oljih izrazit nadrealist, v risbi pa ga privlači kraška motivika. V oljnih slikah, ki so povečini velikega formata, so kot stalen in tipični element prisotne groteskne buče, ki naj bi predstavljale človeka in človeštvo, njegove napake, strahove in strasti. Udeležil se je več skupinskih razstav. Samostojno pa je razstavljal v Trstu (1970) in Repentaboru (1972). Leta 1974 je nastopil tudi na ex-tempore v Piranu. Njegova slika Mi vemo, kaj hočemo je prejela veliko državno nagrado na slikarskem simpoziju v kraju Lasta a Signa pri Firencah.
V zadnjih 30 letih je bil znan predvsem kot publicist in kritičen komentator z narodnjaško držo sekularnega konservativizma, obenem pa dosleden kritik totalitarnih ideologij 20. stoletja ter njihovih ostalin. Svoje članke je izdal tudi v knjigi Anatomija destabilizacije Slovenije.
Živel je sicer v Komnu na Krasu, a je velik del prostega časa preživljal v Posavju, v brunarici v Pišecah.
Uredništvo Demokracije svojcem pokojnika izreka iskreno sožalje.
