Piše: STA, P. J.
Ustavno sodišče je kot problematično izpostavilo le retroaktivnost, čeprav je bila sporna že sama uvedba božičnice, je v odzivu na odločitev sodišča za STA dejal direktor družbe Boxmark Leather, prvopodpisane pod pobudo za presojo ustavnosti, Marjan Trobiš. Poudaril je, da so pobudniki želeli preprečiti nabiranje političnih točk na račun podjetij.
Kot je dejal Trobiš, morajo odločitev sodišča še podrobneje preučiti, že zdaj pa obžaluje, da niso bili sodniki pri svoji odločitvi konkretnejši. “Brez zadostnega odgovora je denimo ostalo vprašanje, kaj točno pomeni svobodna gospodarska pobuda,” je povedal.
Poudaril je, da pobudniki presoje ustavnosti niso želeli nikomur nič vzeti. “Želeli smo dobiti pravno mnenje, ki bi vsakokratni vladi onemogočilo samovoljno odločanje. Pri tej njeni odločitvi namreč ni šlo za dobro ljudi, temveč za pridobivanje glasov političnih strank v predvolilnem obdobju,” je dejal.
Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oziroma zimskega regresa.
Pobudo za presojo ustavnosti je sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.
Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.
