Piše: dr. Vinko Gorenak
»Sredi ulice, na očeh javnosti, odločno uporabite »pendrek« ali druga prisilna sredstva, zoper kršitelje zakonov, toda le, če za to obstajajo zakoniti razlogi, nikoli pa ne bom dovolil, da bi prisilna sredstva uporabili v nasprotju z zakonom. V prvem primeru vas bom zaščitil, v drugem primeru pa boste v hudi nemilosti in po pravni poti boste zapustili policijo in pristali boste na cesti.«
To je bil stavek, ki sem ga v vlogi policijskega šefa na lokalni ali regionalni ravni, venomer ponavljal vsem policistom. Ne le ponavljal, tudi uresničeval sem ga vedno, dosledno in povsod. Večina policistov je to znala ceniti in svoje delo so opravljali v skladu s tem in v dobrobit varnosti občanov. Redki posamezniki pa so se znašli na tisti drugi strani in policijo so morali zapustiti. Ja tako sem ravnal v časih trdega socializma in danes ne bi ravnal nič drugače. Danes pa ni nič več tako kot je bilo. Danes živimo v parlamentarni demokraciji, kjer si vladajoča večina ob podpori koalicije v Državnem zboru lahko privošči kar si hoče. Poglejmo si primer.
Dne 05. in 06. 10. 2021 je bilo v Sloveniji srečanje voditeljev držav EU in voditeljev držav Zahodnega Balkana. Z varnostnega vidika za policijo eden zahtevnejših dogodkov. Naj s stavkom ali dvema opišem takratni čas. Napovedi so bile jasne in grozeče, protestniki so nameravali blokirati Brdo pri Kranju s traktorji in tovornjaki in preprečiti srečanje, prav tako so nameravali preprečiti gibanje varovanih oseb (predsedniki držav in vlad) po Ljubljani. Na resnost njihovih groženj so kazali nekateri dogodki pred kritičnim 05. 10. 2021. Ista skupina nasilnežev je 15. 09. 2021 skušala vdreti v Državni zbor, 29. 09. 2021, pa je ista skupina nasilnežev blokirala center Ljubljane, se sprehodila po Celovški cesti do obvoznice, kjer ji je policija preprečila vdor na avtocesto. Vodil jih je bivši policist Zoran Stevanović, ki ga je policija izločila iz svojih vrst zaradi sumov kaznivih dejanj. Njegova lista je v Mestnem svetu v Kranju. Na anketah pa še danes dosega skoraj parlamentarni prag.
Epilog je bil relativno ugoden, razen blokade enega od predsednikov države (Albanija), ki ni mogel potovati v želeni smeri, ampak se je moralo njegovo vozilo umakniti nazaj in pot nadaljevati drugje, drugih varnostnih incidentov ni bilo. Je pa policija v središču Ljubljane uporabila solzivec, ter vodni top s primesmi plina proti množici nasilnih demonstrantov (zakonodaja to omogoča).
Če policija ne bi ukrepala odločno, bi lahko bil položaj popolnoma drugačen. Si predstavljate kolone predsednikov držav in vlad, ki stojijo na avtocesti, so tarča napadalcev in ne morejo na Brdo pri Kranju? Si predstavljate enako situacijo v Ljubljani, ko bi protestniki zasedli ulice in predsedniki držav in vlad ne bi mogli do hotelov, kjer so bivali? Si predstavljate vozila bežečih predsednikov vlad in držav, ki hitijo na Hrvaško, v Italijo, na Madžarsko ali v Avstrijo do najbližjega letališča, od koder bi dobesedno pobegnili domov, samega srečanja v Sloveniji pa ne bi bilo? Črn scenarij, a dan ali dva pred srečanjem popolnoma uresničljiv. Kakšna bi bila politična in moralna škoda za Slovenijo, kakšna bi bila gospodarska škoda za Slovenijo? Da ne govorim o drugih, grozovito slabih učinkih za Slovenijo.
Toda vse to se ni zgodilo. Ob enem samem že omenjenem varnostnem incidentu, je srečanje potekalo povsem normalno. In to je zasluga policije in njenega vodstva, ne le takratnega generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja, ampak tudi desetih posameznih policijskih šefov, ki so odločno in zakonito ukrepali, sploh pa policistov na terenu, ki so naloge izvajali.
Toda že zaslišanje Tatjane Bobnar pred Odborom za notranje zadeve v Državnem zboru, v vlogi kandidatke za notranjo ministrico, je dalo vedeti, kaj se bo dogajalo v nadaljevanju. Že dr. Anton Olaj je takoj po omenjenem dogodku imenoval skupino strokovnjakov, ki je imela nalogo, da preveri zakonitost delovanja policije v omenjenem času. Razen manjših nepravilnosti, ki se ob tako množični uporabi policije vedno zgodi, skupina strokovnjakov ni našla sistemskih kršitev policije ali policijskih šefov. Takratna kandidatka za notranjo ministrico Tatjana Bobnar pa je v Državnem zboru kar naštevala kršitve policistov in policijskih šefov, kot da je ona sama in edina zveličavna za presojanje kaj je bilo zakonito in kaj ne.
Z nastopom Tatjane Bobnar pa se je začel pogrom nad policijskimi šefi in policisti, ki so kritičnega dne, pa tudi pred in za tem, opravljali policijske naloge in ščitili tako varovane osebe kot tudi ljudi in njihovo premoženje. Z njenim odhodom pa ni nič bolje.
Tako predsednik vlade, kot notranji minister Boštjan Poklukar sta osebno sprejela vse kolovodje omenjenega in drugih protestov (Nika Kovač, Jaša Jenull, Zoran Stevanovič, slednji je bil glavni kolovodja dogodkov kritičnega dne). Še več v »Golobnjaku« so spisali celo zakon o amnestiji po katerem kršiteljem zakonov globe ne bo treba plačati, tistim, ki pa so globo že plačali pa jim jo bo država vrnila. Absurd. Šlo naj bi za Covid19 odloke, ki jih je Ustavno sodišče razveljavilo, a v času ukrepov policije so bili veljavni in zakoniti.
Toda to še ni vse. V tem trenutku policija v sodelovanju s Specializiranim državnim tožilstvom, oddelkom za pregon uradnih oseb, vodi predkazenski postopek zoper najmanj šestnajst policijskih šefov na lokalni in regionalni ravni, ki so v kritičnem času, s svojimi zakonitimi ukazi in ukrepi zavarovali ne le predsednike držav in vlad Evrope in Zahodnega Balkana, največ kar so naredili šteje dejstvo, da so zavarovali ugled države Slovenije.
Tudi to ni najhuje. Najhujše so seveda posledice takih odločitev »Golobnjaka«. Postavite se v kožo policista ali policijskega šefa na lokalni, regionalni ali državni ravni. Njihovo razmišljanje je jasno, če delaš zakonito si preganjan, če ne delaš nič pa se ti ne zgodi nič. Nič čudnega torej, da policisti pač ne bodo ukrepali zoper kršitelje, le zakaj bi, če so lahko kršitelji nagrajeni policisti pa kaznovani. To pelje v nič drugega kot anarhijo.
Narobe svet torej. Država, ki preganja varuhe reda in na drugi strani nagrajuje kršitelje zakonov, ni na pravi poti. Pod vlado »Golobnjaka« pa na osnovi dejstev, to velja še v veliko večji in dokazljivi meri.
