Piše: Andrej Sekulović, foto: Andrej Sekulović
Letošnje poplave in ujme v Sloveniji so prizadele številne ljudi, med njimi veliko kmetov. Hkrati pa so pokazale, da znajo v naši deželi ljudje, ko je treba, stopiti skupaj in pomagati prizadetim sonarodnjakom.
Množice prostovoljcev so takoj poprijele za lopate in se odpravile na pomoč najbolj prizadetim območjem, mnogi pa so žrtvam naravne katastrofe darovali takšna in drugačna sredstva. Med njimi je tudi Bojan Preglav s svojo ženo z izletniške kmetije Primož v Sv. Jerneju nad Muto na Koroškem, ki je daroval več bal sena za živino. Pri organizaciji samega darovanja in iskanja transporta je na pomoč priskočila t udi poslanska Slovenske demokratske stranke Alenka Helbl, doma iz Koroške, s katero smo prav tako govorili o odpravljanju posledic poplav in plazov ter o pomoči tamkajšnjim kmetom.
Izletniška kmetija Primož
Gorskovišinska kmetija Primož leži na 1.020 metrih nadmorske višine, od tam pa se odpirajo čudoviti razgledi na okoliške hribe in pokrajino. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo in imajo tudi bogato izbiro mesnih izdelkov. Na kmetiji pa se lahko okrepčate z domačimi dobrotami. Kot nam je dejal gospodar kmetije Bojan Preglav, se ukvarjajo s turističnim oziroma z izletniškim kmetijstvom, saj je že sama kmetija vsekakor lepa izletniška točka. Leži ob meji z Avstrijo, tako da jo obiskujejo pohodniki in gosti iz obeh držav. Predvsem ob koncih tedna po dogovoru kmetijo obiskujejo že zaključene družbe, prav tako je tudi priljubljena za družinska kosila. Kmetija se tako danes preživlja predvsem s turizmom. Nekaj malega imajo tudi lesa, vendar predvsem za lastne potrebe.
Koroška solidarnost
Bojan Preglav nam je razložil, da je leta 2019 kmetijo prizadel požar, v katerem je zgorel hlev. »Takrat so nam ljudje hitro priskočili na pomoč tako finančno kot tudi fizično. Tedaj so nam darovali drugi, zato se nam zdi prav, da zdaj tudi pomagamo na takš način, predvsem ko smo videli, da so imeli nekateri precej hujšo škodo od te, ki jo je pri nas povzročil požar,« nam je zaupal Preglav in dodal, da so imeli sami precej uspešno leto, medtem ko so bili drugi oškodovani, zato je to še razlog več za pomoč. Kmetija je tako kmetu, ki so ga prizadele poplave, darovala dvajset bal sena. Zapletlo pa se je zaradi prevoza bal, ki so bile zaradi težav dostavljene 14 dni kasneje, kot je bilo sprva dogovorjeno. Čeprav so mnogi pripravljeni pomagati, naj bi bil prevoz večkrat problem. »Težko je uskladiti transport, saj vključuje tudi določene stroške,« nam je še dejal gospodar kmetije. Ni namreč vsakdo pripravljen ponuditi prevoza zastonj. No, je pa prek prijatelja na koncu kmetiji in vsem, ki so pomagali pri tem, uspelo zagotoviti prevoz sena.
Zima je pred vrati
Na kmetiji smo izvedeli, da k sreči naravna katastrofa za zdaj ni vplivala na turizem na kmetiji. Med drugim tudi zato, ker leži kmetija samo približno 300 metrov stran od Avstrije, tako da jih obiskujejo tudi Avstrijci. Bojan Preglav nam je dejal, da tudi sicer v koroški regiji na področju turističnega kmetijstva stanje ni »kritično«, čeprav so nekatere kmetije prizadeli plazovi. Edina stvar, ki je problem, je cesta. »Vemo, da je to povezano s finančnimi sredstvi, vsekakor pa bilo več obiska, če bi uredili cesto in s tem tudi lažji dostop do kmetije. Morda bi bilo treba bolje urediti tudi povezavo z Avstrijo, a ta problem obstaja že dlje. V preteklosti je bil govor o tem, vendar na koncu ni bilo nič,« je izpostavil gospod Preglav. Glede samega odziva države in javnosti na avgustovsko katastrofo, se jim zdi, da je v medijih stvar že malce potihnila, čeprav so sprva dnevno poročali o tem. »Nekateri ljudje že opozarjajo, da vse prepočasi poteka. Ne smemo pozabiti, da je zima pred vrati.«
Uničenih kar 90 odstotkov površin
Poleg kmetije Primož, ki je darovala bale sena, smo obiskali na dan, ko je bil organiziran prevoz, tudi kmeta Marjana, oškodovanca poplav, ki je prejel to seno, kar mu je v veliko pomoč. »90 odstotkov površin, na katerih pridelujemo krmo za zimski obrok živali, je na levem in desnem bregu Selčnice, kar pomeni, da so bile v avgustovskih poplavah pod vodo,« je dejal kmet Marjan, medtem ko so s tovornjakov raztovarjali bale sena. »Na te površine je naneslo mulj in pesek. Posledično je tako naša krma neuporabna za živali,« je dodal in se zahvalil kmetiji Primož, ki mu je bila pripravljena priskočiti na pomoč: »Rad bi se zahvalil darovalcem krme pa tudi Alenki Helbl in Vesni Rant, prav tako pa tudi prevoznikom, ki so krmo pripeljali na dogovorjeno lokacijo.«
ALENKA HELBL
Pri pomoči, kot smo ji priča danes, se pojavljajo težave pri transportu. Sami ste glede tega dali tudi poslansko pobudo …
Ljudje želijo pomagati, je pa problem logistika. Kmetje na Koroškem, in verjetno tudi v Zgornji Savinjski dolini po mojih informacijah iščejo krmo za živali, saj je bila njihova uničena v poplavah. Mi pomagamo tudi tako, da iščemo prevoznike, ki bi bili pripravljeni brezplačno ponuditi transport, vendar pa to ne gre v nedogled. Zato sem pred dobrim tednom dala poslansko pobudo, da država uredi to logistiko. Vsi podatki, od kod do kod je potreben transport, so vedno jasni, zato mislim, da to ne bi smel biti problem. Tudi kmetje bodo bolj mirni, če jim bodo pripeljali krmo, saj jih skrbi, da je ne bodo dobili dovolj.
Kako pa ocenjujete odzov vlade na letošnje poplave?
Na začetku bi rekla, da je bil odziv hiter in pozitiven. Z drugimi besedami – poln upanja. Sprejeta sta bila že dva intervencijska zakona, vendar pa se sedaj stvari ustavljajo. Koroški župani na območju Zgornje Mežiške doline prosijo za dodatno gradbeno mehanizacijo, da se porečji rek Meža in Mislinja, ki sta povzročili največ škode na Koroškem, čim prej uredita. Problem so tudi plazovi, ki uničujejo ceste. Ponekod zato še vedno ni najbolj varno živeti. Očistiti je treba tudi potoke, ki se stekajo v reke. Škoda je verjetno tako velika tudi zaradi vetroloma, vendar gozdovi še niso očiščeni. Vsemu temu se posveča premalo pozornosti. Težava je seveda tudi v denarju. Predsednik vlade je obljubil, da bodo kmalu prišli na Koroško, vendar čakamo, da se njihove besede spremenijo v dejanja.
Kako pa gledate na solidarnostni prispevek?
Solidarnostni prispevek je bil sprejet v drugem intervencijskem zakonu. Sama solidarnost ni težava, to so ljudje pokazali s svojimi donacijami in pomočjo na terenu. Solidarnostni prispevek pa predvideva kar veliko vsoto v proračunu. Plačevati ga bodo morali tudi tisti, ki so ostali brez vsega. Težava je tudi v tem, da je minister Luka Mesec v Tarči pokazal, da ne pozna dobro zakona. Če se bo nekdo odločil za solidarnostno soboto in dal neto zaslužek v solidarnostni sklad, bo, če s tem zaslužkom še vedno ne bo dosegal 0,3 odstotka, moral dodatno plačati. Zakaj že takoj jemati ljudem od vseh dohodkov, dokler škoda še ni dovolj jasna?
Bi izpostavili še kakšno od težav na Koroškem?
Velika težava na Koroškem je tudi, da župani nimajo sredstev za odvoz mulja, za katerega so analize pokazale, da je kontaminiran, da so zelo presežene vrednosti silicija, cinka in kadmija. Ne vedo, kam kam ga odlagati ali odpeljati. Na označevanje teh odpadkov kot nevarnih pa se še vedno čaka. Ljudi zelo skrbi, saj gre za veliko težavo.
Izpostavljena stavka:
»Prej so nam drugi priskočili na pomoč, sedaj smo mi na vrsti,« poudarja gospodar kmetije Bojan Preglav.
Čeprav so mnogi pripravljeni darovati, se pojavljajo težave pri transportu, opozarja poslanka Alenka Helbl.
