Piše: Arian Sajovic
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden že zadnjič v tem mandatu nagovorila evropski parlament in podala poročilo o preteklih dosežkih EU ter njeni prihodnosti.
V svojem enournem govoru je največ pozornosti namenila evropskemu gospodarstvu, ki se v času številnih izzivov sooča z veliko mero negotovosti in negativnimi trendi.
Od pandemije do ruske vojaške agresije na Ukrajino
Pandemija covida-19 je seveda pustila svoj pečat, čemur je sledilo gospodarsko vojskovanje z Rusijo po Putinovi invaziji na Ukrajino, medtem ko so majhna in srednja podjetja žrtve čezmerne administracije in ekoloških ovir, ki jih zapoveduje zeleni prehod. Izpostavila pa je še zaskrbljivo dejstvo, da kar osem milijonov mladih Evropejcev ni bodisi zaposlenih bodisi v postopku izobraževanja ali vajeništva, kar je po njeni oceni glavni razlog za številne posameznikove negotovosti, ki prednjačijo v evropski družbi in rušijo evropsko tekmovalnost na mednarodnem trgu. Presenetljivo je, da je von der Leynova po letih zagovarjanja zelenega prehoda sedaj zadolžila nekdanjega italijanskega premierja in predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, da sestavi poročilo o vplivu zelenega prehoda na prihodnost evropske gospodarske konkurenčnosti. Kot pravi predsednica Evropske komisije, bo Evropa »za ohranitev konkurenčne prednosti storila vse, kar bo potrebno«. Ob tem je Kitajsko izpostavila kot glavno tekmico na mednarodnem trgu in izrazila nujnost omejitve uvoza kitajskih izdelkov, ki kot državno subvencionirani produkti preplavljajo evropski trg. Evroposlanca Zver in Joveva sta to izjavo videla kot preusmerjanje krivde za gospodarsko stanje, kjer bi komisarka morala podati več konkretnih ciljev.
Zeleni dogovor in umetna inteligenca pozitivna, a potencialno nevarna
Ekologija in opevani »Evropski zeleni dogovor« še vedno ostaja bruseljski smaragd von der Leynove, a v luči vedno glasnejših in ostrih odzivov kmetijstva na okoljevarstvene omejitve je Nemka izrazila nujnost sodelovanja s kmeti v prihodnosti. »Zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano v skladu z naravo ostaja bistvena naloga,« je dejala v želji po večjem dialogu s kmetijstvom, ki se je v preteklih letih soočalo s hudimi omejitvami in povečanimi stroški, kar se časovno ujema tudi z vsesplošno prehransko draginjo. Pri odnosu EK do kmetov med njenim mandatom sta Tomčeva in Bogovič izpostavila zanemarjanje, medtem ko Grošelj verjame, da so govorice o pomanjkanju dialoga neresnične in bi se to lahko izkazalo tudi v naslednjih mesecih. Seveda pa dandanašnji politični nagovori ne morejo biti prikrajšani za predavanje o pomenu digitalizacije. Pomen umetne inteligence (UI) postaja vse večji, sam tehnološki sektor pa je deležen vse večjih bruseljskih investicij. A predsednica je kljub temu opozorila na grožnje, ki jih predstavlja UI, in ponudila pristop za upravljanje in obvladovanje groženj UI skozi smiselno usmerjanje inovacij.
Kam gre Evropa in kdo prihaja vanjo?
Predsednica Evropske komisije je še izrazila stopnjevanje evropskih širitvenih podvigov. EU si mora po njenem mnenju pospešeno prizadevati za širitev na območje Balkana in vzhoda, sploh v luči zdajšnje vojne na evropski meji: »V svetu, kjer sta velikost in teža pomembna, je dokončanje EU nedvomno v strateškem in varnostnem interesu Evrope.« Tukaj so evroposlanci Nemec, Bogovič in Grošelj izpostavili, da bi morala von der Leynova nameniti več pozornosti opravljanju reformnih domačnih nalog priključitvenih držav. Demografski cilj pa je polmilijardna Unija Evropejcev, a kljub meritokratsko baziranemu trajajočem procesu priključevanja evropskih držav zunaj »geopolitične zveze«, kot jo je von der Leynova opisala, se število živečih v Evropi pospešeno viša s prišleki iz tretjega sveta. A migracij se je von der Leynova le nežno dotaknila in krivdo za njihovo naraščanje obesila na tihotapce, ki bi se jih lotila s sklicem konference. Čeprav, kot pravi evroposlanec Zver, ima EU že zapisane smernice, ki se zavezujejo k vzpostavitvi vstopnih točk zunaj meja EU, vračanju migrantov v države izvora in krepitvi zunanje schengenske meje, se te ne izvajajo, četudi so migrantske statistike primerljive z letom 2015. Zato bi se morda morali posvetiti doseganju že zapisanih ciljev pred trošenjem časa in denarja na novih konferencah.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je še zadnjič v svojem mandatu nagovorila evroposlance, ki so ga številni opisali kot kampanjski nagovor, v katerem pa kandidature za vnovični mandat ni napovedala.
Ducati ranjenih med »eritrejskim kulturnim festivalom« v Nemčiji
Preteklo soboto je med »eritrejskim kulturnim festivalom« v nemškem mestu Stuttgartu prišlo do izbruha nasilja, v katerem je bilo ranjenih več ducatov ljudi, med njimi najmanj šestindvajset policistov. Zunaj prireditvenega prostora se je zbrala množica kakšnih dvesto oseb, ki je nenadoma začela udeležence prireditve obmetavati s kamenjem in steklenicami. Sobotni kraval je še eden v nizu izbruhov nasilja med eritrejskimi migranti. Do spopadov je v zadnjih nekaj mesecih prišlo v mestih v Nemčiji, na Švedskem, Nizozemskem in celo v Izraelu. Gre za notranjepolitične spopade med eritrejskimi migranti, med podporniki in nasprotniki režima eritrejskega predsednika Isaiasa Afwerkija. Po sobotnih izgredih je stuttgartski župan Frank Nopper dejal, da morajo odločno ukrepati proti širjenju spopadov iz drugih držav na ozemlje Nemčije.
Laburisti bi znižali volilno pravico na 16 let
Laburistična stranka namerava v volilni manifest vpisati zavezo, da bo znižala volilno pravico na šestnajst let, češ da bo tako »vključila mlade v demokratične procese«. Druge stranke temu ostro nasprotujejo, ker vidijo v tem poskus, da si laburisti zagotovijo povečanje volilne baze, saj ankete kažejo, da imajo laburisti med mladimi volivci kar 43 odstotnih točk prednosti pred konservativno stranko, ki je njihov poglavitni tekmec v boju za premiersko mesto. Konservativna stranka meni, da gre za enostransko sebično potezo, desna stranka UKIP pa meni, da čeprav je zdajšnja konservativna vlada katastrofalna, je že samo ta poskus laburistov zadosten, da je
treba laburistom preprečiti zmago na prihodnjih volitvah. Še celo v laburistični stranki nekateri nasprotujejo, češ da so šestnajstletniki preprosto premalo zreli, da bi lahko odgovorno uporabili volilno pravico.
EU oglobila TikTok z 345 milijoni evrov
Pretekli teden je regulator Evropske unije naložil globo v višini 345 milijonov evrov spletni platformi TikTok, ki je v lasti kitajskega tehnološkega velikana ByteDance. Globa je sklepni del dveletne preiskave irske komisije za varstvo podatkov, ki opravlja vlogo spletnega regulatorja za celotno EU. To sicer ni prva globa za tehnološke velikane in tudi ne najvišja, spomladi je bila Meta oglobljena z 1,2 milijarde evrov. Kitajski velikan si je globo nakopal zaradi tega, ker po mnenju komisije ni storil zadosti, da bi zaščitil račune, ki jih uporabljajo mladoletniki; ti računi se namreč vodijo kot »javni«, kar pomeni, da lahko kdorkoli komentira in si ogleduje podatke. TikTok je sicer izjemno priljubljen med mladimi s 150 milijoni uporabnikov v ZDA in 134 milijoni v EU.
