Piše: Marjeta Bogataj
Vlada naj zoper odgovorno osebo v družbi Slovenski državni gozdovi (SiGD) sproži kazenski postopek zaradi opustitve preiskave v primeru večje tatvine lesa iz leta 2018, se glasi eden od sklepov, ki so jih sprejeli člani parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za finance. Med drugim zahtevajo tudi temeljit nadzor reorganizacije SiDG.
Nujno sejo odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za finance o problematiki delovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (SiDG) so zahtevali v stranki SDS, ker ocenjujejo, da se je v zvezi z njo nabralo več odprtih vprašanj, v zadnjem času pa se je tudi zvrstilo več anonimk, ki opozarjajo na številne domnevne nepravilnosti. Kot je na seji dejal Jožef Lenart iz SDS: »Kjer je veliko dima, je tudi nekaj ognja.«
Podjetje SiDG, ki ima sedež v Kočevju, je v državni lasti, pokriva približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, njegova temeljna dejavnost pa je gospodarjenje z njimi. Oktobra lani so podjetje z zakonom prenesli na Slovenski državni holding (SDH).
Odpuščanja in selitveni manevri
Ena od anonimk se nanaša na nov vodstveni dvojec v SiDG Marka Matjašiča in Aleša Kadunca, ki naj bi kmalu po prihodu (z začetkom letošnjega leta) 22 zaposlenim dala redno odpoved, ponudila pa sta jim nove pogodbe o zaposlitvi; po novem naj bi delali v najetih prostorih v Sinji Gorici pri Vrhniki, do koder bi v eno smer imeli poldrugo uro vožnje … Poleg odpuščanj in premeščanj je aktualno tudi vprašanje, kaj se dogaja s poslovno stavbo Marof v Kočevju, v kateri ima SiGD sedež in jo je prejšnje vodstvo kupilo leta 2021 za slab milijon evrov. Ker je bila stavba potrebna obnove, so zaposlene začasno preselili v najete prostore na Reški cesti v Kočevju, obnova, ki naj bi bila končana do konca lanskega leta, pa se niti začela še ni. Vmes so zaposlene razselili na tri različne lokacije, poleg Kočevja še v Sinjo Gorico in Kočevsko Reko, kjer ima sedež žagarsko podjetje Snežnik, ki je v lasti SiGD in za katerega se govori, da ga nameravajo prodati – pri čemer je novo vodstvo za njegovo rešitev naročilo študijo pri finskem podjetju Indufor, vredno 39.000 evrov.
»Vsi ti selitveni manevri vzbujajo nelagodje pri zaposlenih, od katerih se jih že zdaj veliko vozi iz Kočevja v Ljubljano, zato tudi postavljajo vprašanje o selitvi sedeža SiDG,« so v obrazložitvi zahteve za sklic med drugim zapisali v poslanski skupini SDS in dodali, da sta vlada oziroma finančni minister Klemen Boštjančič v zvezi s tem podajala nasprotujoče si odgovore.
Umik zahteve za preiskavo tatvine lesa
Posebno poglavje pa so tatvine lesa iz državnih gozdov, glede katerih se nič ne stori. Še zlasti bode v oči tatvina iz leta 2018, ko je SiDG vodil Zlatko Ficko: osumljenci so posekali 465 kubičnih metrov lesa, od tega najmanj 415 brez dovoljenja. SiDG pa je nedavno kot oškodovanec in zasebni tožilec umaknil zahtevo za preiskavo zoper osumljence, vključno s predlogom, da sodišče poleg umika za preiskavo postopek v celoti ustavi.
Na seji so člani obeh odborov dobili nekaj odgovorov, vseh pa ne. Predsednik uprave SDH Žiga Debeljak je zagotovil, da so v SiDG takoj začeli z uveljavljanjem vseh mehanizmom korporativnega upravljanja, sodelujejo tudi pri oblikovanju nove strategije poslovanja podjetja. Glavni direktor SiDG Marko Matjašič je o odpuščanjih dejal, da se število zaposlenih v zadnjem letu ni bistveno zmanjšalo (31. decembra 2022 je SiDG imel 378 sodelavcev, 31. avgusta letos pa 372) in da večjih odpuščanj ne načrtujejo. Pri stavbi Marof je glavni problem pomanjkanje denarja; po njegovih besedah je bilo za nakup stavbe in njeno obnovo načrtovanih 2,5 milijona evrov, poznejše analize pa so pokazale, da bi vse skupaj stalo skoraj pet milijonov evrov. Podjetje Snežnik že vrsto let posluje z izgubo, a Matjašič pravi, da so pripravili program, ki bo podjetju na dolgi rok zagotovil preživetje.
Pa tatvina oziroma umik zahteve za preiskavo? Glavni razlog za umik zahteve za preiskavo je bil po Matjašičevih besedah to, da je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper štiri osumljence, novih dokazov pa potem ni bilo. »Odločili smo se, da se zahteva za preiskavo umakne, ker je možnost za pozitiven rezultat minimalna,« je dejal in dodal, da pa postopek zoper enega osumljenca še teče.
»Treba je poskrbeti, da se vrne vsak hlod«
»V poslanski skupini smo bili zelo negativno presenečeni nad tem, da je SiDG umaknil zahtevo za preiskavo tatvine,« je dejal poslanec SDS Tomaž Lisec in izrazil obžalovanje, da na sejo nista prišla nekdanja direktorja SiDG. »Da je tožilstvo zavrglo ovadbo, pa tudi veliko pove o pravosodju.«
»Očitno je postalo nekaj normalnega, da se krade les v državnih gozdovih,« je dejala Tatjana Greif iz Levice, kjer so predlagane sklepe podprli. Tatvine lesa je preprosto treba preiskati in storilce kaznovati, so se strinjali na seji.
V zadnjih petih letih je bilo po poročanju medijev iz državnih gozdov ukradenega skoraj 8.000 kubičnih metrov lesa; prijav je bilo veliko, preiskav manj, obsojenih pa še manj – v letih 2019 in 2020 le dvanajst. »To se nam ne sme več dogajati. Treba je poskrbeti, da se vrne vsak hlod,« je poudaril Jožef Lenart. Iva Dimic iz NSi pa je ob tem opozorila: »Anonimke govorijo, da obstaja še en problem – da nismo digitalizirani. Revirni gozdarji ročno, z beležko in navadnim svinčnikom, da se lahko zbriše, vnašajo podatke … Smo v 21. stoletju, imamo celo ministrstvo za digitalizacijo, pa te ne znamo vpeljati na področju, ki pomeni narodno bogastvo.«
Opustitev dolžnega ravnanja
Člani obeh odborov so brez glasu proti sprejeli vse sklepe, ki so jih predlagali v SDS, kar je marsikoga presenetilo. V sklepih so pozvali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj naloži gozdarskemu inšpektoratu temeljit inšpekcijski nadzor glede kraje. Vlado pozivajo, naj zoper odgovorno osebo družbe SiDG sproži kazenski in odškodninski postopek zaradi opustitve dolžnega ravnanja v povezavi z naklepno opustitvijo zahteve za preiskavo in odstopa od kazenskega pregona. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naložili inšpekcijski nadzor reorganizacije SiDG v letu 2023 in tudi, da se posvetijo zaposlitvenim manevrom. Vlado in resorna ministrstva tudi pozivajo, da o vsem tem vsake tri mesece poročajo državnozborskemu odboru za kmetijstvo.
Problematika v zvezi s SiGD je sicer širša, je dejal Lisec v imenu predlagatelja, zahtevala bi posebno sejo. »Slovenske železnice so polne slovenskega lesa, ki potuje prek avstrijskih firm v Romunijo in še kam. Treba je narediti potrebne korake, da slovenska lesna predelovalna industrija ne bo propadla na račun dobičkarjev iz tujine,« je opozoril, zaskrbljenost pa vzbuja tudi alarmantno zvišanje cen.